Domača gradnja rastlinjaka
Amaterski kaktusarji želimo gojiti mnogo rastlin in nimamo na kupe
denarja, zato marsikdo rastlinjake izdela sam. Samogradnja rastlinjaka je namreč mnogo, mnogo cenejša kot nakup že izdelane konstrukcije ali kar celega rastlinjaka z vso opremo vred.
Slaba stran samogradnje je seveda učenje na lastnih napakah. Z leti se pokažejo pomanjkljivosti, ki se kasneje težko popravijo. Vendar zaenkrat to pustimo na strani, saj je taka samogradnja še vedno bolj trdna in zanesljiva kot nakup dragega aluminijastega rastlinjaka, ki ima kljub visoki ceni drugačne pomanjkljivosti. Najmanj kar lahko pričakujemo, bo nenatančna tudi izvedba.
Za rastlinjak moramo v vsakem primeru pripraviti tla, ki so lahko le poravnana zemlja, pokrita s peskom ali pa si omislimo prave betonske temelje s sidri. Slednje je bolj zanesljivo, vendar dražje. V primeru mojega drugega in tretjega rastlinjaka sem konstrukcijo iz lesenega ogrodja postavil na zidane temelje.
Tramovi iz kostanjevega lesa ne bodo zgnili v sto l etih, drugače pa bo s smrekovo konstrukcijo, ki zaradi vlage prične najedati plesen. Konstrukcija je vijačena s pohištvenimi vijaki in prebarvana z belo barvo. Bela barva odbije v rastlinjak kar nekaj svetlobe, saj široki nosilci povzroči dosti sence.
|
|
Na leseno konstrukcijo je vijačenje polikarbonatnih plošč lahko delo, slaba stran pa je popuščanje vijakov, ki se pojavi čez nekaj let. Po petih letih bo potrebno vsakoletno preverjanje teh vijakov, nekaj pa jih bo sčasoma potrebno zamenjati z novimi. Vsekakor se splača namesto pocinkanih uporabiti vijake iz nerjavečega jekla, pa čeprav so nekaj dražji. Noben pocinkan vijak ne zdrži brez rjavenja več kot pet let, medeninasti pa se pri vijačenju radi zlomijo.
Lesen rastlinjak je prijetnega videza, le bela barva vtis malce pokvari. V mojem primeru je sam prostor izdelan iz apnenčevega kamenja, iz katerega so sestavljene police in široka miza, v katero je vgrajeno talno ogrevanje. To je učinkovita in zanesljiva metoda, ki ni ravno poceni, vendar zanesljivost takega ogrevanja povrne investicijo.
Vsak rastlinjak ima sprva precej prostora, ki pa se hitro prekrije s številnimi rastlinami. Razne police so rešitev v sili, ki pa le redko pomenijo ugoden prostor za dobro rast. Police, ki sem jih vgradil v senco ogrodja na severni strani rastlinjaka, se je pokazala kot najboljša rešitev polic, večina drugih izvedb pa je pomenila le dodatno senco ali pa je na visoko ležečih policah rastline ožgalo sonce. |