Setev

Splošno

O sejanju
Prostor
Čas sejanja
Temperatura
Svetloba
Dormanca

Nakup semena

Prodajalci semen
Prodajni pogoji
Kakovost semena
Dezinfekcija semena

Pridelava domačega semena

Opraševanje cvetja
Dozorevanje plodov
Pobiranje plodov in semena
Čiščenje semena
Shranjevanje semena
Težave s semenom

Setvene posode

Pladnji
Kalilnik
Lončki
Pladnji z gnezdi
Petrijevke, prekristalizirke in stekleni kozarci
Plastenke

Substrat

Zemlja za kaktuse
Ilovica
Šota
Skrilavčev pesek
Kremenčev pesek
Staničevina, toaletni papir

Priprava setve

Čas setve
Izbira semen s podobnimi kalilnimi značilnostmi
Higiena
Nasip substrata
Označevanje

Setev

Gostota setve
Način sejanja (mivka, izmenične vrste...)
Označevanje
Posipavanje
Zalivanje
Pokrivanje

Vzdrževanje setve

Frekvenca zalivanja
Kontrola
Kalilni čas
Zračenje, senčenje, temperatura

Težave

Preprečevanje okužb
Vrste gnilob in poškodb
Skuhana setev
Presušitev setve
Dormanca
Živali
Pleveli, alge, gobe

Presajanje

Ceplenje
Pikiranje

Prezimovanje

Dozorelost sejancev
Ogrevanje
Zalivanje

Splošno

O sejanju

Setev je zagotovo eno od najzanimivejših del kaktusarjenja. Poleg zabave je to tudi najcenejši način za širjenje zbirke, čeprav se zazdi sprva zaradi neuspehov dražji kot nakup rastlin. Setev je sama po sebi tako enostavna reč, da skoraj ni smiselno izgubljati besed zanjo, pa se vseeno pri začetnikih pojavlja gora vprašanj, nanje pa seveda vsak veteran odgovarja po svoje. Tudi tole niso neka pravila za sejanje, je le povzetek izkušenj, ki so se nabrale v mojih zadnjih letih gojenja kaktusov in to v času, ko sem z nakupi semena iz tujine skorajda končal.

Čemu je namenjeno toliko besed okoli setve? Seme pač streseš iz ploda na zemljo, namočiš, pa zraste. To drži. Če kaj ne uspe, je pač krivo zanič seme. Ali pa vreme. Ali pa glivice. Sploh pa, v naravi preživi največ en primerek na milijon  semen. V kulturi milijona semen ni na razpolago in želimo pri setvi doseči čim boljše rezultate, sploh če smo seme kupili pri Židih in zanj plačali lepe denarce. Če se v naravi pogovarjamo v tisočinah procenta, se v kulturi približamo stoodstotnim setvam, to pa uspe le pri optimalnih pogojih. To seveda pomeni takih, ki jih kaktusi v naravi zagotovo nimajo. Pri setvi lahko torej le deloma opazujemo naravo, saj če bi se znali kaktusi v naravi razmnoževati tako hitro kot jih znamo v kulturi, bi v nekaj letih prerasli Ameriko.

Za uspešno setev rabimo torej dobro seme in dobro voljo. Ostalo se da kupiti.  Praksa je le pridelek dobre volje.

Prostor

Sejati se da na različne načine in v različnih okoljih, zato ni mogoče izdelati nekega točnega recepta za sejanje za vsako okolje posebej. V splošnem je treba za vsak prostor s prakso ugotovitim kakšne aktivnosti so potrebne za tisti prostor.

Najboljše pogoje za setev omogoča rastlinjak. Sejati je mogoče tudi na balkonu ali v stanovanju, vendar so v rastlinjaku pogoji najbolj podobni naravnim, tako da rast sejancev reguliramo le še s senčenjem in s primernim zalivanjem. Posode s sejanci se običajno postavijo pod mize ali na police tako da so čez dan v rahli senci. 

Na balkonu se zgodijo neuspešne setve, ker pogoji niso stabilni. Preskusil sem setev astrofitov, ki so v tem primeru slabše kalili, po nekaj dneh pa so pričeli gniti oz. so se po zračenju preveč izsušili.

V stanovanju je poleti temperatura zelo ugodna za kalitev, vendar je premalo svetlobe in pričnejo sejanci hitro gniti. Za setve v stanovanju je torej potreben stalen nadzor in dobra dodatna luč. Seme sicer dobro kali, vendar se hitro pojavi kloroza in gnitje.

Čas setve

Seme se lahko načeloma poseje kadarkoli, če lahko sejancem preskrbimo ustrezno klimo. Brez posebnih priprav je setev možna od sredine pomladi naprej pa tja do sredine septembra, za zimske setve pa je potreben kalilnik. Pri izbiri časa setve se je pametno ozirati tudi na trenutno vreme, saj je nesmiselno sejati, če trenutni pogoji tega ne omogočajo. Zgodnje spomladanske setve lahko propadejo zaradi kakšne dolgotrajnejše ohladitve, ki se v naših krajih pogosto zgodijo, v vročih poletnih tednih pa je morda bolje počakati na kakšen deževen teden. Najboljše setve se zgodijo nekaj dni pred deževnim vremenom, ko najprej vročina prekine morebitno dormanco, ohladitev pa povzroči optimalne pogoje za kalitev.

Temperatura

Optimalna temperatura za kalitev je za večino vrst kaktusov pri 25°C. Nekatere mammilarije kalijo bolje pri 20°C, mehiške vrste pa nad 25°C. Optimalna temperatura za kaljenje v rastlinjaku je od 14°C ponoči do 32°C podnevi. V prvih dneh kalenja se lahko navlaženo seme nekaterih dormantnih vrst (na primer parodije in melokaktusi) pregreje tudi na 50°C tako da se dormanca prekine, ko pa seme vzkali, povzroči lahko visoka temperatura hud ožig sejancev in prekinitev kalenja. 

Svetloba

Svetloba je eden od najvažnejših faktorjev za uspešno setev. Ustrezno osvetlitev enako kot temperaturo omogoča rastlinjak. Temperatura je sicer poleti v stanovanju bol ugodna za kalitev, vendar v zaprtih prostorih ni dovolj svetlobe za uspešno rast sejancev, ki jo regulira ravno ustrezna osvetlitev. Pomanjkanje svetlobe zanesljivo povzroči gnitje sejancev in množične pogine zaradi glivic vrste Fusarium. Nasprotno pa vroče poletno sonce lahko neutrjene sejance sprži v nekaj urah. Ravno zaradi tega je potrebna redna kontrola setve, ker se lahko gnitja in ožige s pravočasnimi ukrepi prepreči. Na žalost pa je treba za preprečevanje ožigov in drugih nevšečnosti pri setvah v rastlinjaku včasih poslušati tudi vremensko napoved. 

Dormanca

V naravi so pogoji po dozoretju semen le redko ugodni za kalenje semena, še manj pa za preživetje mladih rastlinic. Po kalitvi mora imeti tudi po kalitvi določeno število vlažnih dni, sicer odmre. Zato imajo semena razne mehanizme, ki preprečujejo kalitev semena ob prvem dežju, saj trenutne padavine ne zagotavljajo tudi dovolj dolge vlažne dobe. Kljub občasnim ugodnim pogojem mora seme počakati na naslednje ugodno obdobje. To omogočijo snovi v semenu, ki začasno preprečijo kaljenje navkljub morebitni vlagi. Temu pojavu pravimo dormanca semena - torej naravna zaščita semena, da ne vzklije v neustreznem času.

Pri setvi dormanca zelo moti, ker prepreči enakomerno kaljenje semena ali pa seme sprva sploh ne kali. Obstaja več načinov, kako skrajšati dormantni čas. Najučinkovitejše je pregrevanje, zamrzovanje in drobljenje semena. Tem postopkom pravijo stratifikacija semena. Za nekatere posebne vrste je učinkovito namakanje v destilirani vodi, žvepleni in fosforni kislini itd. Vse te metode so priporočene za povečanje kaljivosti, kar seveda ne drži. V navidezno nekaljivem svežem semenu je nad 90% živih embrijev. S temi metodami skrajšamo dormantno dobo, ne povečamo pa kalivosti. Vsekakor pa povečamo uspeh pri setvi.

Nakup semena

Prodajalci semen

Seme lahko kupimo pri raznih prodajalcih semen v tujini. Najbolj znani so Koehres, Uhlig, Mesa Garden, Rowland, in Hochstaetter, v zadnjem času pa uveljavljajo tudi drugi, na primer Kakteen Haage in Cactus Heaven iz Malte. Pred naročilom si je pametno pravočasno preskrbeti cenike več ponudnikov, saj so cenovne razlike pri nekaterih vrstah kar občutne. Naročila potekajo večinoma pismeno tako, da naročnik v ceniku priloženo formo vpiše zaporedne številke vrst in količino semen, ki jih želi kupiti. V zadnjem času je možno dobiti cenike nekaterih prodajalcev tudi preko Interneta, naročilo pa se lahko pošlje po elektronski pošti. Velika prednost takega naročanja je enostavnost in hitrost, saj si kupec in prodajalec vse informacije izmenjata praktično v trenutku. Za informacijo podajam nekaj spletnih naslovov.

Cactus Heaven, http://cactus-heaven.com/index.phtml iz Malte

Conos Paradise, http://www.conos-paradise.com/index.html za Mesembrianthemaceae

Fritz Hochstaetter, http://www.fhnavajo.com/index.html za zimotrdne vrste

Mesa Garden, http://www.mesagarden.com/ iz New Mexica v Ameriki

Rowland, http://www.dougandvivi.co.uk/index.html , Anglija

Uhlig Kakteen, http://www.uhlig-kakteen.com/

Poleg omenjenih pa je na svetu še kup drugih specializiranih ponudnikov semen in rastlin, ki pa jih lahko dobimo preko Spletne strani Cactus Mall - http://www.cactus-mall.com/index.html oziroma na njihovem seznamu vrtnarij http://www.cactus-mall.com/index.html#nursery.

Prodajni pogoji

Pri naročanju semena sicer ni posebnih omejitev, vendar nekateri ponudniki ne prodajajo semen tistih vrst, ki so po CITESu zavarovane ali pa prodaja le po eno porcijo najmanjše možne količine. Nekateri ameriški ponudniki semena ogroženih vrst sploh ne izvažajo v tujino. Če je vrsta na seznamu zaščitenih vrst, potem bo moral prodajalec pošiljki priložiti CITES dokument, s katerim je dovoljen promet s semenom, rastlinami ali deli rastlin, ki so v naravi ogrožene. CITES dokument vas bo stal 5-20 dolarjev. Za uvoz v Slovenijo je potreben Fitosanitarni certifikat, ki lahko stane od nekaj mark pa tja do 25 dolarjev. Nekateri vso potrebno dokumentacijo zaračunajo kar pavšalno glede na vrednost pošiljke. Če pri uvozu naletite na nepravega carinika, se bo zadeva zapletla celo do Ministrstva za kmetijstvo, saj pri pomanjkljivi dokumentaciji ti zahtevajo odločitev Kmetijskega Inštituta ali celo Ministrstva. Omejitev uvoza je zaenkrat približno 250 DEM, po nekaterih informacijah pa naj bi lahko uvozili brez posebnega dovoljenja za uvoz semena le do 100 g semena.

Večina prodajalcev ravno zaradi uvoznih težav pošlje račun ločeno od pošiljke, pošiljko samo pa označi kot 'Nekomercialni vzorec - za raziskovalne namene' ali kaj podobnega. Pri prvem naročilu je pametno za tak način pošiljanja dobavitelja posebej opozoriti, sicer lahko pride do težav pri uvozu.

Nekaterim prodajalcem je možno plačati z raznimi kreditnimi karticami, sicer pa z bančnim nakazilom ali pa mednarodnim poštnim nakazilom. Obe varianti nakazil sta slabi, ker pri bančnem nakazilu prejemnik zaračuna dokaj velike stroške, mednarodno poštno nakazilo pa v Sloveniji še ni možno in moramo denar nakazati iz prvega poštnega urada v tujini. Najbolj enostaven način je vrednostno pismo z gotovino. Pa še nekaj: vsak ima najraje svojo valuto. Vsekakor se splača pred naročilom dobro prebrati vsa navodila, sicer lahko vržete nekaj desetakov (tudi dolarjev) skozi okno.

Kakovost semena

Pri setvi domačega semena vsakdo hitro ugotovi, da doma pridelano seme dosti bolje kali kot kupljeno. Kalivost semena z leti pada, odvisno pa je tudi od tega, kako je seme pobrano in skladiščeno. Prodajalci skušajo na cenike stlačiti čimveč različnih vrst, zato se v prodaji pojavi tudi zelo staro seme, ki sploh ne kali več. Nakup je torej najprej loterija, saj ni možno vnaprej uganiti, katero seme se trgovcu že dolgo valja po policah, z več nakupi pa se počasi ugotovi, kakšna merila je najbolje uporabiti pri naročilu.

Najhitreje izgubi sposobnost kalenja večina frailej, astrofiti, sulkorebucije, sčasoma pa izgubijo moč kalenja tudi Copiapoa in druge vrste. Nekatere vrste obdržijo sposobnost kalenja tudi do deset let, kar pa ne pomeni, da bo nekaj let staro seme tudi garancija za dobro setev. Če se med dobrim semenom pojavijo mrtva zrna, pogosto povzročijo plesnenje in nato propad cele setve. Za dober nakup je torej smiselno, da seme tistih vrst, ki hitro izgubljajo kalivost, kupimo takrat, ko se naenkrat pojavi nekaj novih vrst v ceniku ali pa ujamemo kakšno posebno ponudbo semen, sploh z znanimi poljskimi oznakami in rastišči. Na take ponudbe pogosto naletimo pri Rowlandu. Tako seme je ponavadi zelo kvalitetno. Poleg tega je preverjen način tudi vztrajno naročanje semena, ki ga ima dobavitelj v ponudbi, na razpolago ga pa ni. Zelo dobro kalijo tudi tiste vrste, po katerih je veliko povpraševanje, saj zaloge poidejo preden se seme postara.

Nekateri bolj zanesljivi prodajalci ponujajo vsako leto pretežno sveže seme, vendar nikoli tako sveže, da bi kalitev motila dormanca semena.

Dezinfekcija semena

Kupljeno seme je običajno že očiščeno, vendar je zaradi različne starosti, pa tudi zaradi neustreznega čiščenja pogosto okuženo z glivicami, bakterijami in kvasovkami. Noben od teh mikroorganizmov ne povzroči takojšnega gnitja sejancev, ga pa povzročijo hitro rastoče hife glivic, ki rastejo iz okužene ali odmrle semenske ovojnice. Dezinfekcija je zelo učinkovit način odstranjevanja glivic iz površine okuženega semena. Izvedemo jo s potapljanjem semena v razredčeno varikino (HOCl) 1:1 za nekaj minut. Varikina ne uniči kvasovk, ki pa na srečo niso zelo škodljive.

Dezinfekcija kupljenega semena se večinoma ne izvaja, je pa smiselna v tistih primerih, kjer je seme že po videzu nečisto in plesnivo ali na je otip lepljivo.

Pridelava domačega semena

Opraševanje

Precej kaktusov je samoplodnih, kar pomeni, da za rast ploda in semena niso potrebni nobeni dodatni posegi. Taki so na primer notokaktusi, večina melonarjev, nekatere lobivije in ferokaktusi,  nekateri turbinikarpusi in blosfeldije pa plodijo le če so cepljene. Pri nekaterih vrstah je možno povzročiti samoplodnost s pelodom iz rastline, ki spada v povsem drug rod. Tako je na primer možno cvet Strombocactus disciformis oploditi s pelodom Lophophora williamsii, s pelodom Glandulicactus setispinus pa je mogoče oploditi nekaj čisto drugih rastlin. Fraileje so kleistogamne, kar pomeni, da semenijo, čeprav se cvet sploh ne odpre.

Medsebojno se oplodita le dve rastlini z različnim klonom, torej sejanca. Vegetativno razmnožene primerke istega klona ni možno med seboj oploditi. Opraševanje se običajno izvaja s čopičem. Iz prašničnih brazd enega cvetu se s čopičem posname pelod in se ga nanese na brazde pestiča na cvetu druge rastline. Boljši način je nanos celih s pinceto odtrganih prašnikov na brazde pestiča druge rastline, saj se s tem izognemo možnosti oploditve z različnimi pelodi pri serijskem oplojevanju.

Cvetovi dehidriranih in v rasti zastalih rastlin imajo včasih nerazvite prašnike, na katerih ni peloda. Pojav nesočasnega dozorevanja peloda in rasti pestiča pri kaktusih ni pogost, se pa pojavlja pri nekaterih mlečkih. 

Posebnosti: Svilnice se oplodijo podobno kot orhideje tako da se cel polinij namesti v ustrezno lego v staminalno režo. Pri orhidejah je zadeva enostavna, saj so polinariji veliki, pestič pa zlahka dosegljiv, pri svilnicah pa je potrebno nekaj izkušenj in dobra lupa, ker so spolni organi zelo majhni in težko dosegljivi. Cvetove z dolgim vratom, v katerih je vrh pestiča globoko skrit, na primer pri Discocactusih, se zlahka oplodi tako, da se cvet najprej vzdolžno raztrga, tako da postanejo brazde pestiča vidne. Havortije se najlažje oplodi s šivankinim ušesom. Gimnokaliciji imajo pogosto vrh pestiča popolnoma zakrit s prašniki, vendar imajo tudi cvetnega prahu toliko, da se lahko obilno naprašen vrh čopiča potisne skozi prašnike druge rastline in tako temeljito opraši brazde.

Dozorevanje plodov

Plodovi zorijo od nekaj mesecev do enega leta, odvisno od vrste. Večina dozori v dveh ali treh mesecih, nekatere vrste, na primer Discocactusi in Coryphantha dozorevajo pol leta, Ariocarpusi pa dozorijo šele junija v naslednji sezoni. Če rastlina v času dozorevanja plodov preveč dehidrira, so tudi plodovi bolj drobni, seme pa pogosto nerazvito ali pa celo odmre. Taki primeri so redki, pogosteje pa je zaradi slabe oploditve v plodu samo nekaj ali celo nič semen. Neoporterije in islaje lahko tvorijo plodove brez semena.

Način dozorevanja plodov je povezan z načinom raznašanja semen. Plodovi s sladkorno pulpo so rdeči, rumeni ali zeleni, so večinoma užitni, sočni in se največkrat ne odprejo, če pa se, potem bočno počijo tako da postane sladkorna pulpa vidna. Pulpa se lahko posuši, seme pa se loči in usipa po rastlini. V naravi seme teh raznašajo živali in mravlje. Taki so ehinocereusi, mamilarije, eskobarije, korifante, lobivije, melonarji in drugi. Nekateri plodovi imajo sicer sočno plodnico, vendar se seme loči od stene in se vsuje iz ploda, ko se ta odpre. Plod lahko odstopi od areole kot na primer pri telokaktusih in parodijah, lahko pa bočno poči kot na primer pri Strombocactusu disciformisu in raznih turbinikarpusih.. Seme se vsuje iz ploda in ga voda odnese v tla okoli rastline. Suhe plodove tvorijo weingartije, notokaktusi, sulkorebucije, kopiapoe in drugi kaktusi. Ti plodovi največkrat ostanejo zelo dolgo na rastlini in odpadejo s semenom vred šele takrat, ko plodnica razpade.  

Poseben primer so nekatere velikocvetne mamilarije, ki tvorijo dozorele vidne plodove le takrat, ko intenzivno rastejo in so dobro prehranjene, sicer tvorijo plod globoko v pazduhi tako da ga moramo iz aksile izkopati z lanceto. Seme teh vrst je zaradi dormance ponavadi problematično pri setvi.

Mlečki tvorijo trosemenski plod, ki se pri navlaženju bliskovito odpre in odvrže seme daleč naokoli. Če hočemo seme teh  vrst uloviti, pokrijemo rastline med dozorevanjem semena s tanko gazo.

Svilnice imajo zelo velike plodove, ki se bočno odpirajo. Ko se plod odpre, seme izpade in se raztrese. Seme ima dolga vlakna, tako da ga v naravi veter razpiha daleč naokoli.  

Aloje, gasterije, anakampserosi in podobne vrste tvorijo viseče plodove, ki se posušijo in vzdolžno odprejo, tako da se seme iztrese iz plodov ob najmanjšem sunku.

Živi kamenčki imajo poseben način raznašanja semena z vodo. Ob dežju se navlaženi plodovi v nekaj minutah odprejo, seme pa voda odnese v tla. Ko se plodovi osušijo, se lopute na vrhu ploda spet zaprejo. Seme vzkali v dveh dneh.

Pobiranje plodov in semena

Seme je najbolje pobrati čimprej, že zaradi tega, ker se seme raztrese in kali ob rastlinah. Zadeva je sprva zabavna, sčasoma pa postanejo sejanci nadležen plevel, ki ga težko odstranimo. V splošnem se v kulturi plodovi na kaktusih posušijo in čez zimo splesnijo. kar povzroči tudi gnitje rastlin. Nepobrani plodovi in neoplojeno cvetje je običajno vzrok za nepričakovano zimsko gnitje mamilarij, zgnije pa tudi marsikateri gimnokalicij, kateremu je pričel plesneti plod.

Pri pobiranu plodov se seme pogosto vsuje iz ploda, sploh tam, kjer je plod odprt, seme pa suho. To se pojavi pri parodijah, strombokaktusu, turbinikarpusih, sploh pa pri telokaktusih. To seme se lahko učinkovito pobere s sesalko preden se ploda sploh dotaknemo, sicer povzročimo še raztresanje semena po rastlini in po tleh. Sesalko lahko izdelamo iz laboratorijske puhalke, sicer pa lahko uporabimo kakršnokoli primerno stekleno ali še bolje plastično posodo in vanjo namestimo dve cevki za odsesavanje semena.

Čiščenje semena

Domače seme je vedno najbolj kvalitetno, vendar ga je najbolje po pobiranju čimprej oprati. Čiščenje ni smiselno le pri zelo drobnem semenu, ki suho izpade iz plodov, to je pri parodijah, blosfeldijah in strombokaktusih. Vse ostale, tudi tiste, ki sicer suhi izpadejo iz plodov, pa je dobro očistiti, pa čeprav je seme na videz čisto. Načeloma sicer seme pri odprtih setvah ne plesni, če pa že, pa plesen običajno ne napreduje. S čiščenjem se izognemo vsaki možnosti, da bi bilo seme že pred setvijo okuženo ali vsebovalo hranila, v katerih se zaredijo glivice. Plodovi s sladkorno pulpo lahko splesnijo že na samem kaktusu, sploh jeseni.

Seme se ročno izlušči iz pobranih plodov na vogal kuhinjskega prta ali v robec, se zapogne robove v mošnjo in spere seme s tekočo vodo. Seme je čisto, ko ne vsebuje več sluzi in ostankov plodnice, torej v tkanini ne drsi več gladko. Po spiranju se mošnjo ožme, razprostre in ostrga seme iz tkanine z nožem. Ko se seme osuši, se ga zapakira v primerne vrečke in ustrezno označi. 

Očiščeno, doma pridelano seme ni potrebno posebej dezinficirati.

Shranjevanje semena

Očiščeno seme se sicer lahko takoj poseje, vendar je zaradi dormance semena nekaterih vrst setev vprašljiva. Seme, ki nima dormance, se lahko poseje takoj. Sem spadajo astrofiti, fraileje, korifante in podobni, za ostale vrste pa je zelo primerno kratkotrajno shranjevanje semena v petrijevkah na soncu, tako da se seme dobro presuši in pregreje, saj se s tem pogosto prekine dormanco. V vsakem primeru se seme ustrezno označi. Najboljši način je uporaba plastične etikete, na katero se napišejo podatki o rodu, vrsti in variaciji matične rastline, nato morebitna forma, rastišče in poljska številka, pomembno pa je tudi leto setve. Zakaj vsi ti podatki in zakaj sploh ta navodila, saj vsak osel ve, da mora seme označiti? Pri nekaj semenih sicer lastnik kaktusa ve, kakšen je izvor semena, zato ga sploh ne označi. Po dolgih letih in po več setvah pa se ti podatki tako razdrobijo in pomešajo, da je izvor rastline možno samo še uganiti. Podobno je pri kupljenem semenu, kjer lastnik pogosto izpiše samo ime vrste, ne pa tudi ostali podatke, čez leta pa se ugotovi, da iz cenikov in naročil ni možno več razbrati, za katero vrsto in katero setev se gre, da o rastiščih niti ne govorimo.

Pri nabavi semena dobimo od nekaterih dobaviteljev seme že označeno z natisnjenimi etiketami. Tak tisk je mogoč s posebnim tiskalnikom s termotransfer trakom, kar pa se ne da tiskati z navadnim tiskalnikom. Tiskalnik za tak tisk je zelo drag, saj stane samo tiskalna glava tristo tisočakov, zato si ga lahko privošči samo večje podjetje. Ko smo že pri označevanju: v uporabi so običajne bele plastične etikete, za pisanje pa se običajno uporablja zelo odporen flumaster, vendar noben izdelovalec pisal ne garantira, da ne bojo iz etiket izginila vsa imena po prvem škropljenju z insekticidom, če ne že prej. Najbolj trajen je zapis z navadnim grafitnim svinčnikom!

Težave s semenom

Težav s semenom načeloma ni, toda... včasih ga odnesejo mravlje. Po pravilu odnesejo seme najbolj redkih rastlin. Zaenkrat še ni znano, kako to ugotovijo. To opravijo tako hitro, da spraznijo plod v nekaj minutah in to običajno še iz ne popolnoma dozorelega ploda. Če v rastlinjaku ni mravelj, se bodo zagotovo pojavile, ko bodo zreli plodovi Turbinicarpusa pseudepectinatusa.

Če semena ne poberemo pravočasno, bo, kot že rečeno, v plodu splesnilo najkasneje jeseni. Lahko pa se zgodi, da se osušen plod po zalivanju spomladi tako namoči, da bi seme vzklilo kar v plodu. Tako lahko vzkalijo kopiapoe in turbinikarpusi. Pogosto pa se seme v sočnih plodovih skuha v poletnem soncu in seme vzkali kar v plodu. To se zelo pogosto zgodi melonarjem in nekaterim mamilarijam. Sejanci se pri čiščenju poškodujejo in pri setvi odmrejo, razen če jih pred čiščenjem ne ločimo od nevzkaljenega semena. Zanimivo je, da seme obalnih melonarjev noče nikakor kaliti, v plodu pa se pregreje in kali brez težav.

Največja težava je seveda v tem, da najbolje semenijo in kalijo le tiste vrste, katerih je v zbirki na pretek...

Setvene posode

Pladnji

Največ kaktusarjev seje v manjše pladnje različnih dimenzij. V prodaji se dobijo setveni pladnji 25 x 40 cm in 30 x 50 cm, uporabiti pa je možno vse, kar je podobno pladnju, celo odpadna embalaža iz stiropora, improvizirani leseni zabojčki ali celo pločevinasti pladnji. Pladnji morajo imeti vsaj par centimetrov visok rob in perforirano dno, da lahko voda po zalivanju odteka ven. Najboljši so plastični polietilenski setveni pladnji, dobro pa je, da vsebuje plastika UV zaščitni dodatek, sicer postanejo pladnji krhki in se pričnejo v par letih lomiti. Če se v pladenj poseje več vrst, jih je treba sejati izmenično ali pa uporabiti improvizirane pregrade, da se seme ne pomeša.

Kalilnik

Kalilnik je placebo za entuzijaste, ki ne vedo, kaj bi z denarjem. Kalilnik sicer omogoča setev v zaprtem prostoru ne glede na letni čas. Ima ustrezno ogrevanje, osvetlitev in ventilacijo in omogoča toplo in vlažno okolje, zato porablja tudi nekaj energije. Omogoča stalno enakomerno klimo, kar je za kalitev samo zelo dobro, sejanci pa v zaprtem prostoru vseeno gnijejo, tako da je časovna pridobitev pogosto pod vprašajem. Kalilniki torej potrebujejo stalen nadzor, ker se glivice v okuženih setvah bliskovito širijo.

Lončki

V Sloveniji se za  gojenje kaktusov uporabljajo največ kvadratasti lončki iz črne plastike. Imajo nekaj prednosti pred pladnji. V lončke št. 5 se poseje do 20 semen, v šestice ali sedmice pa do 100, pač odvisno od hitrosti rasti sejancev in od tega, koliko časa bodo sejanci v lončku ostali. Semena v lončkih ni treba posebej ločevati z ogradami, posejane pa se zloži v večji pladenj in se jih lahko zaliva od spodaj. V primeru gnitja se lahko posamezne lončke izloči in tretira ločeno. Poleg tega se lončke kasneje lahko uporabi za sajenje odraslih rastlin, pladnje pa se lahko uporabljajo pretežno za sejanje in pikiranje.

Pladnji z gnezdi

Za pikiranje sejancev so v prodaji pladnji s posebnimi gnezdi, v katere se sicer pikirajo sejanci raznih okrasnih okenskih rastlin. Te pladnje se lahko koristno uporabi tudi za setve, saj so pladnji zelo poceni, v paketu pa se dobi pladenj, gnezda in pokrov. Gnezda imajo malo manjšo površino kot lončki št. 5 in so najbolj primerna za setve od 20 - 50 semen. Možno je zalivanje od spodaj, setev pa se pokrije  z originalnim plastičnim pokrovom.

Petrijevke, prekristalizirke in razni kozarci s pokrovi

Petrijevke in prekristalizirke so laboratorijska steklovina, ki se lahko zelo uspešno uporabi za setve. Učinkujejo podobno kot stekleni ali plastični kozarci s pokrovom. Petrijevke so zelo nizke in omogočajo setve vrst, ki imajo zelo drobno seme in izjemno počasi rastejo, na  primer blosfeldije in strombokaktusi. Za osnovo se lahko uporabi kremenčeva ali kakšna druga mivka, lahko pa se poseje tudi na navlaženo staničevino ali na toaletni papir. Večji sejanci petrijevko prehitro prerastejo, zato jih je bolje sejati v prekristalizirko ali v kozarec. V posodo se nasuje za četrtino višine posode pesek ali kak drug setveni substrat, se nasuje semena, zalije in pokrije s pokrovom. Posodo se postavi na svetlo ali kar na neposredno sonce. Sejanci v teh posodah preživijo presenetljivo visoke temperature, morajo pa biti neprekinjeno vlažni. Iz posode jih je nujno pikirati le v primeru če pričnejo gniti ali če preraščajo eden drugega. 

Substrat

Substrat za setev mora biti material, na katerem se glivice in drugi mikroorganizmi ne morejo uspešno razmnoževati. Dobro je tudi, da ne vsebuje preveč kislin ali alkalij, strupov ali drugih aktivnih snovi. Za setvene substrate se zato uporabljajo razne mivke in peski, najbolje brez kakšnih dodatkov. Primerna je tudi ilovica brez gnojil, šota in humus. Za setev je primerna granulacija peska 0 do največ 5 mm velikosti zrn. Peska pred uporabo ni potrebno prati.

Zemlja za kaktuse

Najpogosteje uporabljena, vendar najmanj priporočljiva za setve je običajna zemlja za kaktuse. Še bolj  neuporabna kot doma pripravljena je kupljena mešanica za kaktuse, ki vsebuje še več organskih snovi. Za setev se sicer lahko uporabi zmes enega dela humusa ali šote, enega dela ilovice in vsaj petih delov peska. Osebno odsvetujem uporabo zemlje za kaktuse za setveni substrat, ker se glivice na njem prehitro širijo.

Ilovica

Dokaj uporabna za setve je tudi ilovica, ki se jo nakoplje pod ježami ob gozdnih poteh. Taka ilovica nima organskih primesi, je zelo fina, ker pozimi zmrzne, vsebuje pa tudi določen delež peska. Če se taka ilovka pomeša s presejano šoto, nastane fin substrat, v katerem kaktusi kar dobro uspevajo. Slaba lastnost ilovice je kislost in zbitost po zalitju, zato v ilovico lahko sejemo le nekatere vrste in še to jih moramo kmalu prepikirati, ker na ilovici pogosto zrastejo alge. Ilovica je zelo primerna za setve drobnosemenskih vrst, ker vpije malo vode, vendar jo sorazmerno dolgo zadrži. 

Šota

Dokaj uspešno se lahko seje v mešanico šote in raznih peskov, ker se glivice v šoti ne razraščajo. Je poceni in jo prodaja vsaka malo bolj založena kmečka zadruga. Sama šota je zelo kisla, zato je treba sejance iz šote že po nekaj mesecih prepikirati v stalen substrat. Šota vpije ogromno vode, vendar se tudi zelo hitro izsuši, zato je potrebno zelo pogosto zalivanje, kar pa za kaktuse ni najbolj ugodno. Če se šota popolnoma posuši, se voda težko ponovno vpije vanjo. Velike vrtnarije za gojenje uporabljajo pretežno obogateno šoto, pri gojenju v malih rastlinjakih pa se pokaže, da gojenje v sami šoti težko obvladamo in raje uporabimo bolj zanesljive substrate.

Skrilavec in peščenjak

Skrilavci in peščenjaki so odličen substrat za setve. Dobi se ob vznožjih manjših potokov. Pesek naj bo presejan na 5 mlimeterski mreži, spiranje pa ni potrebno. Pesek se lahko uporabi brez vsakih dodatkov. Bojazen, da bi se pri zalivanju substrat razpršil, je odveč, saj je pesek zelo homogen. Pikiranje sejancev je nujno šele takrat, ko se pričnejo izrivati, saj jim zrastejo močne vertikalne korenine. Voda se v pesku zadrži nekaj dni, zato se bolje obnaša kot šota in humus.  

Kremenčev pesek

 

Staničevina, toaletni papir

 

Priprava setve

Čas setve

 

Izbira semen s podobnimi kalilnimi značilnostmi

 

Higiena

 

Nasip substrata

 

Označevanje

 

Setev

Gostota setve

 

Način sejanja

Mivka, izmenjevanje vrst, Raztres semena preko ograd, Ločevanje s pregradami, zatikanje etiket, polaganje semena, zatikanje, pogrobanje...

Označevanje setve

 

Posipavanje

 zasipanje...

Zalivanje

 fungicidi?

Razbijanje sejancev z vodnimi kapljami.

Pokrivanje

 

Vzdrževanje setve

Frekvenca zalivanja

 voda, trda voda...

Kontrola

 izločanje gnilih, preoranje plesni,...

Kalilni čas

 sinhronost, izločanje

Zračenje, senčenje, temperatura

 

Težave

Preprečevanje okužb

 

Vrste gnilob in poškodb

 glivice, plesni, ožigi, poškodbe...

Skuhana setev

 

Presušitev setve

 Poletna stagnacija, zimska presušitev frjlej

Živali

 mački, martinčki. otroci

Pleveli, alge, gobe

 

Presajanje

Ceplenje

 

Pikiranje

 pikiranje, presajanje blokov, iz petrijevk..

Prezimovanje

Dozorelost sejancev

 

Ogrevanje

 

Zalivanje

 

Stratifikacija in dormanca

Seme potrebuje za kalitev predvsem vodo in ustrezno temperaturo. Plodovi dozorijo večinoma koncem rastne sezone. Kljub občasnim ugodnim pogojem mora seme počakati na naslednje ugodno obdobje. To omogočijo snovi v semenu, ki začasno preprečijo kaljenje navkljub morebitni vlagi. Temu pojavu pravimo dormanca semena - torej naravna zaščita semena, da vzklije v ustreznem času.

Pri setvi seveda dormanca zelo moti, saj prepreči enakomerno kaljenje semena, ali pa seme sploh ne kali. Obstaja več načinov, kako skrajšati dormantni čas. Najučinkovitejše je pregrevanje, zamrzovanje in drobljenje semena. Tem postopkom pravijo stratifikacija semena. Za nekatere posebne vrste je učinkovito namakanje v destilirani vodi, žvepleni in fosforni kislini itd. Vse te metode so priporočene za povečanje kaljivosti, kar seveda ne drži. V navidezno nekaljivem svežem semenu je nad 90% živih embrijev. S temi metodami skrajšamo dormantno dobo, ne povečamo pa kalivosti. Vsekakor pa povečamo uspeh pri setvi.

Dezinfekcija semena

Doma pridelano sveže pobrano in oprano seme ni potrebno dezinficirati, saj ne vsebuje nevarnih mikroorganizmov. Če pa je seme nezanesljivega izvora ali pa je seme domačega izvora v plodu zaplesnilo, je dezinfekcija priporočljiva. Najučinkovitejša dezinfekcija je petminutno potapljanje semena v razredčeno Varikino (HOCl) 1:1.

Priprava substrata

Za setve se uporabljajo razne vrste substratov, od peščenih, ilovnatih, šotnih, perlita, mivke in podobnih materialov. Nekateri priporočajo sterilizacijo setvenega substrata s parjenjem, kar je neumnost. Setveni substrat mora biti namreč brez snovi, ki hitro zaplesnijo, zato uporabljam zmes ilovnate mrtvice in skrilavčevega peska, v zadnjem času pa samo skrilavčev pesek, ki nikoli ne splesni. Pesek naberem na sipinah hudourniških potokov, ga presejem s 5 milimeterskim sitom in neposredno brez izpiranja uporabim za setev. Več o substratih...

Setvene posode in način setve

Setev v pladnje je običajen najbolj enostaven način setve. V plastičen ali stiropor pladenj nasujem skrilavca do dveh tretjin višine pladnja, pesek poravnam in nanj enakomerno raztresem seme, ki ga ustrezno označim. S kocko potisnem seme v pesek, tako da se izravna z njim. Če pladenj pokrijem s skrčljivo folijo, je kalenje semena zelo visoko, vendar je potrebno potem setev vsakodnevno nadzorovati, sicer se gnitje, ki se pojavi v nekaj tednih, hitro razširi in uniči celo setev. Če pladnja ne pokrijem, nasujem čez seme nekaj milimetrov debel posip drobnega kremenčevega peska, da zadrži vlago.

V petrijevi posodi zelo uspešno vzkalijo vse vrste semena, vendar pride do problemov pri pikiranju, zato uporabljam setve v petrijevko za zahtevne drobnosemenske vrste, torej za Blossfeldia, Aztekium, Strombocactus in podobne. Na dno petrijevke položim navaden toaletni papir v večih plasteh, ga namočim, odrežem ven štrleče kose in na moker toaletni papir natresem semena. Petrijevko pokrijem s pokrovom in pustim setev stalno mokro. Seme nikoli ne plesni in sejanci ne gnijejo. Namesto toaletnega papirja se lahko uporabi še boljša staničevina.

V prekristalizirko sejem na enak način kot v petrijevko, vendar namesto staničevine natresem za dva prsta na debelo peska ali sejane rumene ilovke. Tudi v prekristalizirko zelo uspešno sejem drobnosemenske vrste, predvsem Discocactus horstii, ki kali nad 95 %. Če uporabim pesek, je porebno zelo previdno zalivanje, ker voda odplakne pesek in sejance na kup.

Čas setve

Setev se običajno v rastni sezoni od maja do septembra, jesenske in zimske setve pa potrebujejo kalilnik. Nekatere afriške sočnice se posejejo le jeseni.
 

Cepljenje

Potaknjenci