Pleveli v rastlinjaku

Večino plevelov se prinese s prstjo iz vrtov, nekatere pa zanesemo sami ali pa jih sprva celo gojimo kot zanimive okrasne rastline, na primer Daturo, Senecio in Kalanchoe. Tako lahko postane marsikatera okrasna rastlina plevel. Plevel je lahko celo kakšna težavna rastlina, ki zapuščena brez vode oživi in preraste druge rastline. Takega primera se spomnim pri nekem gojitelju, ko mu je sicer redka in težavna Quaqua mammilaris prerastla celo polico rastlin.

Pirnica se pojavi s svežo prstjo in bujno raste v substratu, ki vsebuje svež humus. Počasi odmre, če populimo odrastle rastline pred semenitvijo.

Petenojšter (Senecio) je sprva zanimiva okrasna rastlina, ki sprva sploh noče uspevati, čez nekaj let pa pokrije rastline. Odstranjevanje je enostavno: štrene raztrgamo in odstranimo. Raztrgane rastline se ne obnovijo hitro.

Tolščak (levo) je zelooooooooooo zoprna rastlina, ki obilno semeni in se znova in znova ozeleni ob kaktusih, preživi pa vsako sušo. Pleve se ga od konca maja pa do konca septembra. Najlažje iztrgamo nekaj centimetersko rastlinico iz vlažne prsti, sicer se korenina zatrga.

Zimzelen se pojavi... in izgine. Naredi precej sence. Je zelo fertilen in se obnavlja sam, tako da ga je treba takoj opleti, ko se pojavi. Rastlinice so sicer majhne in ne povzročajo veljih težav, vendar se čez zimo osušijo in so vir plesni.

V vrtni ilovici je običajno precej semena raznih trav, ki v substratu vzkalijo in so sprva dobri indikatorji vlage.

Trave preneseje presenetljivo dolg čas suše in začnejo veneti, ko je substraz že suh. Težave nastopijo pozimi, ko se trave osušijo, ostanki pa splesnijo. Ker je ta plesen običajno Fusarium, se pogosto plesen zaraste na kaktuse.