Poškodbe

Vegetativne poškodbe so sončne opekline nastanejo večinoma spomladi, ko nas že v februarju preseneti kakšen teden lepega vremena z močnim soncem. Rastline ožge v nekaj urah, posledice pa so obledela povrhnjica kot na primer primer ožganega Echinocactus grusonii na desni strani. Takih belkastih srag na rebrih ne smemo zamenjati s pomrznitvijo, ki kaže podobne posledice.

V hujših primerih pa povrhnjica odmre in prekrije sočno sredico rastline s trdo skorjo. Skorja se z leti odlušči, v vlažnem vremenu pa postane dobro gojišče za glivice, zato moramo ožgane rastline gojiti bolj pazljivo.

Premočna osvetlitev in izsuševanje povzročita čez poletje počasno propadanje rastline, ki se najprej pokaže kot klorotična porumenitev reber, sčasoma pa rastlina shira.

Opekline od vode in omrzline nastanejo v pozni jeseni in pozimi. Gymnocalycium na desni sliki je v pozni jeseni ujel mraz v zelo vlažnem vremenu. Pomanjkanje svetlobe doda svoje, tako da kakšen primerek celo popolnoma porjavi in odmre. Posebno občutljive na vlažen hlad v jeseni so Submatucana.

V rastlinjaku iz lesa iglavcev nastanejo lahko opekline od smole. Te poškodbe enostavno - preprečimo, da nastanejo. S pravočasnim senčenjem in zračenjem, omrzline pa z ustrezno zaščito. Običajno se manjše poškodbe zarastejo.

Razne poškodbe rastlin lahko povzročijo padci, toča, polži, gosenice in drugi škodljivci, največ škode pa v rastlinjaku od nepovabljenih obiskovalcev zagotovo povzroči maček.