Bolezni

Kaktusi in druge sočnice v naravi, še bolj pa v kulturi napadajo bolezni in škodljivci. Kaktusarji se najbolj bojimo gnilobe, ki lahko v kratkem času uniči lepe primerke ali pa kar cel kos zbirke. Opisano je sicer nekaj deset povzročiteljev bolezni, vendar se v večini primerov pojavlja le pojav fuzarijske gnilobe, zelo redko pa se pojavi pepelasta plesen (botritis) ali kakšna druga glivica.

Na sliki levo je lep primerek Ariocarpus retusus, ki je že popolnoma gnil, nepoškodovani so videti le še vršički rastline.

Zelo pogoste so vegetativne poškodbe tkiv, ki se pojavijo zaradi neustrezne oskrbe, nakar oslabljene rastline zlahka napadejo patogene glive. Najpogostejša obolenja kaktusov in sočnic so gnilobe, ki jih povzročajo glivice iz rodu Fusarium.

Kako je videti gnil kaktus, se lepo vidi iz dveh enakih primerkov Gymnocalycium, od katerih je levi že popolnoma zgnil. Rjavkasta ali steklasta površina je znak, da je rastlina že propadla.

Če je vrh rastline še videti zdrav, lahko gnili del rastline odrežemo. Gniloba potuje najhitreje po žilah, zato na teh vidimo, kako visoko je rastlina okužena. Pogosto ni več pomoči, čeprav je navzven videti zgornji del še vredu.

Fusarium se še pogosteje pojavi med sejanci kot bela vlakna. Pomaga le ustrezna vzgoja in zračenje, zračenje in zračenje. Zalivanje s fungicidi je le dodatno vlaženje, ki gnitja ne prepreči.

Gnitje pogosto povzročijo ostanki cvetov in plodovi, ki pozimi splesnijo, plesen pa prodre v globino. Če gnitje pravočasno opazimo, se da obolelo mesto izrezati...

V nekaterih primerih, najpogosteje pri mamilarijah, pozimi splesni osušeno cvetje, ki je ostalo v aksilah. Gnitje ponavadi opazimo šele takrat, ko se začne rastlina nagibati na stran. Ponavadi je že prepozno za reševanje, lahko pa poskusimo in gnil del rastline izrežemo z ostrim nožem.

Lahko se zgodi, da zgnije le spodnji del rastline in se gniloba nekje ustavi. Rastlina v naslednji sezoni požene zračne korenine in se v nekaterih primerih celo zakorenini brez večje škode.