Tephrocactus geometricus

T. geometricus je rastlina srednjega višinskega pasu Cordilleras, torej ni nič čudnega, da ga v zbirkah ne najdemo. Ne samo da v pobočja Cordiller ne zaide skoraj noben nabiralec kaktusov, tudi sama vrsta ni kaj dosti razširjena. Vsaj tako kaže, vendar lahko ta vtis vara. Nahajališča T. geometricus se namreč začnejo tam, kjer se za Fiambalo končuje za nabiralce kaktusov zanimivo področje. V najnižjih legah še uspeva ob vznožjih pogorja Cordilleras, se pojavijo zadnji primerki Echinopsis leucantha in Denmoza rhodacantha, slednja še nekaj časa vztraja do višine dveh kilometrov, nato pa izgine tudi ta.

T. geometricus raste v v rečnem koritu Las Angosturas v pesku in mivki, ki ga nanese reka ob nalivih na obrežje. Tla so torej dobesedno sam pesek, kamor poženejo rastline globoko koreniko. Rečno korito je nekaj sto metrov široka ravnina med nizkimi, barvitimi griči, ki se proti zahodu dvigajo v predverje Cordiller. Pesek je mešanica različnih, dokaj trdnih silikatov, med večjimi kamni pa se ponekod pojavi rumenkasto rjava mivka, v kateri se poleg T geometricus, Echinopsis leucantha in Denmoza rhodacantha najdejo še Pterocactus kunzei in Tunilla sp.

(A. Castellanos) Backeberg, Kaktus-ABC 111. 1935

To malo rastlino sem izbral kot eno najzanimivejših rastlin, ki smo jih našli med potovanjem čez Argentinske Cordilleras v februarju 2005. Rastlino sem sicer videl nekaj let pred tem, ko je Robert Kiessling v Celovcu v dveh urah razprodal poln kombi tefrosov, T. geometricus pa so izginili, preden sem sploh prišel na vrsto. Vrsta pa mi je postala še bolj zanimiva, ker je v Haagejevem leksikonu iz leta 1986 sploh nisem našel.

Vrsto je najprej opisal Castellanos v Kakteenkunde leta 1934 kot Opuntia geometrica, kasneje pa jo je Backeberg preimenoval v današnje ime. Kaže, da je bilo s sledenjem publikacij nekaj težav, saj te vrste Haage v svojem leksikonu Kakteen von A bis Z sploh ni omenil, vendar tudi današnji registri nimajo bolj točnih podatkov. Na srečo pa ni izginila sled za rastlinami, tako da je registriranih kar nekaj nahajališč v severozahodni Argentini, največ v pokrajini Catamarca. Očitno iskalci kaktusov ne hodijo v Cordilleras, saj rastišče v Las Angosturas, kjer smo jih našli, sploh ni omenjeno. To je razumljivo, saj cesta od Fiambale proti zahodu vodi čez Cordilleras v Čile in se do Copiapa dolgih 300 kilometrov ne zgodi nič posebnega.