O slikarstvu

Gonilo mojega slikarskega dela je občudovanje lepote vseh stvaritev. Potreba po izražanju svojega jaza skozi sliko je torej nična, čeprav morda to postane. Skozi to merilo se ni mogoče ravnati po nekem vzoru in ravnati v neko izrazno smer, mogoče je le uporabiti praktične tehnike nekaterih mojstrov - mojstrov, katerih dela so pogodu mojem okusu. Moje delo je torej najprej želja po stvaritvi, ki hitro prinese spoznanje, da je slikarstvo najprej križanec geometrije in znanosti o barvah, ki s kancem talenta in fantazije postane umetnost. Svojemu delu torej ne morem reči umetnost, ker sežem le do občutka za lepo, kar pa ne ustvarja ampak le občuduje. Manjkajoče nadoknadim z vztrajnim delom in okrepim s kančkom domišljije.

Iskanje lepote nima meja in ni omejeno le na plodove narave. Ljubezen namreč izpostavlja drobne koščke skrite lepote, domišljija pa jih obarva in morda tako postane delo izrazno. Pozitivno mišljenje razgalja lepoto, torej kultiviranje nasprotuje kreativnosti.

Moč opažanja pozitivnega v navidez negativni celoti je obenem sposobnost obnavljanja vitalne energije. Vsaka lastnost nečesa vsebuje vedno tudi svoje nasprotje. Ključ do sposobnosti odkrivanja lepote je priznavanje resničnosti opazovanega, kar pomeni priznavanje svobode in lastnega odločanja o svojem obstoju.

Stvari so pač take kot so in ljudje smo taki kot smo, vedno zaradi nekega razloga. Nepriznanje pravice do lastnosti zakrije pozitivne drobnarije z nestrinjanjem.

Vsekakor ni vse dobro, kar je delo, vendar vsebuje kos stvaritelja, ki je v svoje delo vložil del svojega časa. Čas je torej lastnina tistega, ki ga poseduje. Uporabnik časa drži v pesti le sedanjost v tem trenutku, vse ostalo pa je le spomin na preteklost - resničnost nekega trenutka je namreč v hipu izgine v preteklost. Preteklost je torej zapuščina in prihodnost je želja. Delo opominja na preteklost, ker spomin bledi.

Vendar je sposobnost ujeti lepoto na papir ali platno ničeva, če ne uspe tako, kot jo želi stvaritelj videti. Uspeh raste z znanjem in izkušnjo. Stvaritev postane umetnost, ko se okus stvaritelja sklada z okusom opazovalca. Ekstravaganca je umetnost ustvaritve nečesa nenavadnega, vendar pa se opazovalcu vtis izniči, če prebije rob estetike. Svoje delo torej prilagajam svojem okusu, zato nastane realizem. Vendar se v tem skriva past; za ujetje trenutka v spomin so si izmislili fotografijo in če se skušam preveč približati realnosti, postane slika posnetek stanja.
Slikanje je ničevo, če je počutje neprijetno. Slikanje v povojih je lahko mučno delo, sploh če je plačano z neuspehom. Delo naj bi postalo osvežujoče, vendar se postavi vprašanje, ali je potrebna prisotnost narave? Misel na slikanje prelepega zimskega motiva nekje ob Savi decembra pri -10 stopinjah je nora, pa naj bo pogled še tako čaroben. Delo v naravi je izhod v sili, sploh če je počutje neprijetno. Naravi je namenjeno občudovanje brez izrabljanja. Pomembna se mi zdi stvaritev, ne motiv. Če pristanem, da postane prisotnost narave ali osebe vir energije, je stvaritev le - iztrebek po hranjenju. Potem imam vtis kot po sprehodu v gozd, ko spotoma nabiram gobe. Edini vtis je vonj po gobah.

Negativna kritika je nezaželena, če ubije željo po delu. S tega stališča je mnenje publike daleč več vredno kot mnenje kritikov, sploh če se le to razlikuje. Če je neko delo izrazno, zakaj nekdo drug govori o njem?

Kaj je torej spodbudna kritika. Vsekakor ne nekaj takega, kot slišim včasih komentar po radiu: 'Ime in Priimek je spet razočaral Slovence s padcem na slalomu v...' Zavaljen mož iz fotelja s piškotom in steklenico piva v roki govori o razočaranju! nad kom? Hvala za tako mnenje!

Na to, da bi bil umetnik, torej ne pristanem. Umetnik je tisti, ki iz klinčevega motiva naredi tako sliko, da je ni mogoče spregledati. Vseeno je nekje majhna verjetnost, da je tudi izbiranje dobrega motiva nekakšna umetnost. Za fotografa je že tako, zakaj torej ne bi bilo tudi za slikarja. Vendar fotografija vsebuje trenutek, slika pa ustvarjalca.

Nazaj v sprejemnico
Galerija
Razstave
O slikanju
Povezave
O slikarju
 
English version