Obstojnost fotografij

Pogosto slišim vprašanje, kako obstojna je digitalna slika. Poznavalcu digitalne tehnike bo vprašanje verjetno izvabilo nasmešek na obraz, vendar je vprašanje tehtno. za vsako tehniko se je v preteklosti izkazalo, da ni večna. Kako pa je s klasično in digitalno fotografijo?

Amaterski fotograf v trenutku fotografiranja o obstojnosti slik ne bo dosti razmišljal. razočaranje se pojavi čez petnajst let, ko isti fotograf ugotovi, da so barvne slike obledele, negativi pa so se zlepili v ovojnicah.

Če pogledamo nazaj, so se iz devetnajstega stoletja ohranile dagerotipije in ferotipije, antikvariati pa ponujajo še nekaj tintipij. Po začetku uporabe boksovk in Eastmanovega Kodak postopka se je fotografija ohranila do danes, spreminja se le kvaliteta papirja. Dobro izdelani posnetki na kvalitetnem papirju in primerno zaščiteni pred vlago in svetlobo so zelo dobro ohranjeni.

Do začetka uporabe barvnega filma ni bilo večjih težav s trajnostjo črnobelih fotografskih materialov. Problem je nastal z barvno fotografijo, ki še danes pomeni veliko omejitev trajnosti slike. Barvna slika bo obstojna dvajset let, malo dlje pa bo zdržal dia-pozitiv. Negativ bo propadel že v petnajstih letih, če ne bo vsak kos filma ločeno hranjen v primerni in kvalitetni embalaži.

Digitalni posnetki ne izgubljajo kvalitete. Hranimo jih na trdih diskih, zapečene na zgoščenkah, diskete pa počasi izginjajo iz uporabe. Digitalni posnetek je obstojen, dokler smo sposobni hraniti datoteko.