 |
Digitalna fotografija: Uvod - Zakaj digitalno - Primerjava stroškov |  |
|
Digitalna fotografija: Uvod - Zakaj digitalno - Primerjava stroškov | |
|
Za profesionalni zrcalno-refleksni fotoaparat bomo v rem trenuku plačali vsak miljonček tolarjev. Samo objektiv bo stal tristo tisočakov. Ker delamo primerjavo za poprečnega zahtevnega uporabnika, se s tem področjem ne bomo kaj dosti ukvarjali. Zato tudi vpliv dodatne opreme na ceno ne bomo izračunavali, če pa bi jo, bi kompletna oprema to ceno podvojila. |
|
Večina amaterskih fotografov uporablja poprečen fotoaparat srednjega razreda, na primer Canon Eos 300 za 90 tisočakov. Kupuje kar dober film, ki stane približno slabega tisočaka, razvijanje v tem trenutku stane 390 tolarjev. Izdelava slike 9x13 cm stane 70 sit. Dia-film stane malo več kot tisoč tolarjev, vendar je razvijanje malo dražje - 800 tolarjev. |
|
Kompaktni klasični fotoaparat je daleč najcenejša varianta od vseh, poleg tega pa zanj ne potrebujemo, niti ne moremo uporabiti dodatne opreme. Kljub temu strošek fotografije hitro naraste zaradi razvijanja filma in izdelave slik. |
|
Zahteven fotograf, ki uporablja zrcalnorefleksno kamero, bo kupil set objektivov, da bo imel pokrite goriščnice od vsaj 28 mm do 400 mm. Cena objektivov bo hitro presegla ceno fotoaparata. Ti stanejo od 40 tisočakov navzgor. Dober amaterski fotoaparat s setom objektivov bo stal okoli 250 tisoč tolarjev. |
|
K zrcalno-refleksnem fotoaparatu sodi tudi set filtrov. Ti niso poceni in preden se zavemo, porabimo pol stotaka za nekaj adapterjev in fitrov. Cena klub temu ne bo bistveno vplivala na strošek slike, saj še vedno prevladuje fotoaparat z optiko in izdelava slik. |
|
Klasični zrcalnorefleksni fotoaparat z vso opremo nas bo stal približno pol miljona, od tega bo fotoaparat stal samo petino te vsote. Poleg objektivov in filtrov bomo rabili še sprožilec, torbo, stativ, kakšne obročke in kup druge šare. Če ne drugega, nas cena opozarja, koliko denarja smo po korakih zmetali za našo fotografsko zabavo. |
|
|
Digitalni
Analogni
Digitalni fotoaparat je še vedno zelo draga naprava. Če pogledamo iz tega stališča, je to največji razlog proti digitalni fotografiji. Ne sklepajmo prehitro. Upoštevali smo samo ceno aparatov, ne pa tudi strošek na sliko. Ta je odvisna od tega, koliko posnetkov bomo v življenski dobi fotoaparata posneli. |
Z gumbi na levi odprete strošek klasičnega postopka, z gumbi zgoraj pa ceno digitalne tehnologije. Za osnovo sem vzel profesionalni fotoaparat za miljon tolarjev, SLR za 250 tisočakov in kompaktnega za 80 tisočakov. Najcenejši objektivi stanejo okoli 50 tisočakov, vsak filter ali pomožna naprava pa vas bo stala vsaj desetaka. |
Zaščitni znak 
AstroKaktus je logo domene www.astrokaktus.com, ki jo ureja Zvone Rovšek, avtor spletnih strani Argentina, Digitalna fotografija, CactusBase in Galerija Echinopsis. Vodič 'Digitalna fotografija' ima korenine v letu 2002, ko je bila digitalna fotografija v povojih. Z dopolnitvami je nastal učni pripomoček za tečaje digitalne fotografije, v končni obliki pa je samostojen moderen vodič skozi digitalno fotografijo.
