Leča

Povečana slika s konveksno lečo je v našem življenju čisto vsakdanja reč. Stekleni predmeti, ki so po naključju vliti v obliki leče, kozarec vode, vodne kapljice, vsi lahko popačijo, pogosto pa tudi zanimivo povečajo sliko. V zgornji sliki je verižica oljenke povečana vsaj petkrat. Vsekakor to niso optične rešitve za uporabo v fotografiji, kažejo pa na enostaven princip loma svetlobe in povečave slike.

Leča izkorišča fizikalno lastnost loma svetlobe na meji med dvema snovema z različno gostoto. Funkcionalno je leča pravzaprav neskončno zaporedje prizem.

Zbiralna leča lomi žarke, ki padajo vzporedno z optično osjo leče (O), v eno točko. Ta točka se imenuje žarišče ali fokus (F). Najboljši primer je zbiranje sončnih žarkov z lupo. Če jo približujemo podlagi, se svetlobni krožec pod lupo manjša. Ko je ta najmanjši, je lupa oddaljena ravno za goriščno razdaljo.

Optično središče leče ali objektiva je matematično središče (S) za določitev goriščnice.