Razpoloženje v sliki

Meglo v zimskem jutru predirajo sončni žarki in osvetljujejo hiše in mrtvo drevje na levi. Prizor brez žive svetlobe je zimski, mrtev, dolgočasen. Rumenkasta svetloba daje kontrast rahli modrini neba, ki se kaže zgoraj.

Jutranja svetloba je bistra, sveža in ostra. Lepo deluje skozi sneg, ivje ali led. Ker je svetlobe običajno premalo, potrebujemo pa srednje zaprto zaslonko, je dobro imeti s seboj stojalo.

Širna pokrajina z melanholičnimi oblački na nebu postane v simetriji še bolj utesnjena. Plitvo jezero odseva velikansko plahto beline in nakazuje, da se bo nebo popolnoma zaprlo. Brezkončnost in brezupno praznino nakaže pokrajina, posneta s širokokotnikom, ki zajame velik del scene in sorazmerno pomanjša detajle v njej.

Vročino v sliki daje rumena, še bolj pa oranžno rdeča barva ognja. Puščavska zaprašena pokrajina deluje še bolj zažgano, če se jo obarva rumenkasto rdeče. Zako sliko se lahko posname v naravi z oranžnim filtrom, je pa bolje, če se z barvami kasneje poigramo doma.

Zgornja slika je seveda obdelana. Barvo sem premaknil precej v rdečo in magento v zeleno. Dodatno sem jo osvetlil za pol zaslonke in povečal kontrast. S tem sem dobil potrebno belino.

Megla v naravi je mrzla in neprijetna, v sliki pa deluje mistično. Megle ni problem ujeti v objektiv, težava je edinole v tem, da je se megla ponavadi pojavi v mrazu, takrat pa smo raje doma na toplem.

Megla daje dosti svelobe, vendar je vseeno dobro imeti s seboj stativ. Zaslonka naj bo bolj zaprta kot ne, ker megla že sama po sebi daje vtis neostrine.

Razpoloženje v sliki ustvarjata svetloba in vreme.

Ključno vlogo ima seveda fotograf, ki sceno ujame v sliko tako, da razpoloženje slike še poveča.

Jutro potrebuje mlado sončno svetlobo, večer pa toplo. Megla in sneg sta bela in ne marata barve. Vročina je brezbarvno rumena ali redčkasto oranžna. Svetloba z odsevi riše veselo razpoloženje, ki v temačnih pozno jesenskih dneh zamira. Praznično vzdušje dajejo živahne barve in mnogotere luči.