Lov na pike

Izrez slike pokaže, da je ostrina slike problematična. Vidijo se posledice interpolacije slike in napake JPEG obdelave. Ta fotoaparat ni omogočil vpogleda v RAW zapis, zato lahko samo ugibamo, kaj vse se je s sliko zgodilo pred dokončno obliko.

Če nameravamo kupiti fotoaparat, ki ne omogoča shranjevanja slike v RAW formatu, poglejmo, kakšne vrste datotek fotoaparat izdela. JPEG bo za zahtevnejše fotografe premalo.

Slika je bila posneta z ločljivostjo 1200x960 pik (Agfa 1680). Videti je pomanjkanje barv, ostrina pa ni ravno najboljša. Senzor je izdelan v času, ko je bila tehnologija cenenih tipal še v začetni fazi. Slabe rezultate tipala je popravljalo dobro programsko orodje. Klub nizki ločljivosti slike je ta fotoaparat kar nekaj časa kljuboval tekmecem z večjlimi ločljivosmi.

Tipalo Foveon posname le 2268x1512 pik, vendar ne uporablja Bayerjeve interpolacije. KLjub nizki ločljivosti slike je ostrina boljša kot pri 6 megapikselnih fotoaparatih. Prednost te tehnologije je v majhnosti datoteke, saj pri enaki ostrini nastane precej manjša datoteka.

Izrez pokaže, da slika ni popolnoma ostra, opazen pa je šum, sploh v temnejših delih slike. Vedeti moramo, da se bosta neostrina in šum pojavila v slikah z dolgo osvetlitvijo ali pri višji občutljivosti senorja. če bi sliko še povečali, bi opazili prelivanje robov v manj osvetljenih delih slike, pri zadostni osvetlitvi pa je ostrina robov na dimenzijo ene pike. Foveon je trenutno vgrajen le v Sigmo SD9 in SD10. Oba fotoaparata sta zrclnorefleksna, sam fotoaparat pa je težak skoraj kilogram.

Izrez slike, posnete z ločljivostjo 2560 x 1920 pik (Minolta D7). V sliki je ogromno detajlov, vendar ni prave ostrine. Kljub dobri optiki se v sliki pojavljajo raznobarvne pike, ki nastajajo kot šum tipala. Vendar ne pozabimo, da so zahteve kupcev pripeljale proizavjalce do tega, da ponudijo originalno sliko brez popravkov. RAW zapis prinaša kvaliteto, ostrina slike pa je še vedno daleč nad ostrino kamer z manjšo ločljivostjo.

Manjši izrez slike pokaže kup detajlov, vendar se vidi tudi to, da so ti detajli neostri. Kljub temu je videti, da je optika odlična. Ta fotoaparat je iz prve serije 5-MP kamer, kar pomeni, da je bil zelo drag in je imel precej težav. Kasnejše serije raznih fotoaparatov z istim tipalom so dale boljše rezultate, kar se tiče ostrine slike, le redkokatera pa je dosegla enako kvaliteto optike.

Izrez slike, posnete z Canon Pro1. Ločljivost slike je 2448x3246 pik. Fotoaparat je polprofesionalna Canonova izvedba SLR-like formata z vgrajenim Sonyjevim 8-megapikčnim tipalom. Ostrina slike je fantastična, vendar za ceno precejšnje datoteke.

Izrez slike pokaže, da slika kljub visoki ločljivosti ni ostra. Ostri robovi bodic kaktusa se prelivajo kar čez pet eli celo več pik širine. Fotoaparat sicer daje presenetljivo visoko dejansko ločljivost, vendar pokuri kar precej bitov na diskovju. Tu se postavlja tudi vprašanje, ali optika sploh še dohiteva ločljivost tipala, saj je neostrinski pas širši, kot bi ga povzročila interpolacija Bayerjevega rastra.

Marketinški prijemi vsiljujejo navidezno pomembnost pik in nas hočejo prepričati, da je več pik bolje kot manj. Načeloma je to res in osebno se s tem krepko strinjam. Sam namreč večje število pik svojega fotoaparata dobro izrabljam. Ni pa nujno, da bo večje število pik pomenilo tudi boljšo sliko. Kvaliteta slike je odvisna od več faktorjev, od katerih pomeni število pik res levji delež, ne pa vse. Število pik je lahko ključni faktor za kvaliteto slike le v primeru, če so ostale komponente fotoaparata boljše.

1 MP	5 MP	8 MP	Foveon 3 MP

V splošnem lahko rečem, da je na področju digitalne fotografije še precej nejasnosti. Nova projekcija slike je povzročila zmedo podobno kot jo je prehod na barvni film pred sedemdesetimi leti. Drugačen pogled skozi digite slike povzroča tudi druge težave. Tisti problemi, s katerimi smo se ukvarjali pri klasični fotografiji pred nedavnim, so zamenjali nerazjasnjeni pojmi digitalne fotografije.

Tehnologija digitalne fotografije sicer ne bo pomagala, da bi posneli boljše slike, če ne obvladamo osnov fotografije in komponiranja slike. Vseeno pa bomo tu poskušali razvozljati, kaj vse vpliva na kvaliteto slike in kaj bomo od tega poskušali upoštevati.

Fotoaparat

Zaščitni znak AstroKaktus je logo domene www.astrokaktus.com, ki jo ureja Zvone Rovšek, avtor spletnih strani Argentina, Digitalna fotografija, CactusBase in Galerija Echinopsis. Vodič 'Digitalna fotografija' ima korenine v letu 2002, ko je bila digitalna fotografija v povojih. Z dopolnitvami je nastal učni pripomoček za tečaje digitalne fotografije, v končni obliki pa je samostojen moderen vodič skozi digitalno fotografijo.