Digitalna fotografija - Priročnost in hitrost fotoaparata

O hitrosti digitalnega fotoaparata amaterski fotograf ne razmišlja. Tudi njegova stara klasika ni zmogla kaj več kot en ali dva posnetka na sekundo. Ostrenje je bilo hitro, vse skupaj pa ni bilo omembe vredno, saj se amaterju nikoli ne mudi. V drugačni poziciji so profesionalci, ki pričakujejo, da bo digitalna kamera enako hitra kot njihova stara zrcalno-refleksna predhodnica. Najmanj štiri posnetke na sekundo, ostrenje v desetinki sekunde, ročno zumiranje, da ne govorim o baterijah, ki morajo zdržati cel dan. Profesionalec bo fotoaparat, ki deset sekund shranjuje sliko, vrgel v smeti. Vendar nam naj bo jasno, da ta hitrost ogromno stane. V tistih osmih sekundah, ki so potrebne za shranjevanje slike, smo prihranili ogromno denarja.

Slaba stvar nekaterih fotoaparatov je zamrzovanje ali izginjanje slike na LCD zaslončku v času shranjevanja slike ali fokusiranja. Samo shranjevanje še ni tako moteče, če pa slika zmrzne v trenutku ostrenja, se nam posnetek vešče, kot je na desni sliki, ne bo nikoli posrečil. S takim fotoaparatom smo obsojeni na ročno ostrenje slike.

Pri izbiri fotoaparata se vprašanje priročnosti postavi prvo, na žalost pa smo slovenci ljudje, ki pridemo in kupimo, namesto da bi napravico pred nakupom dobro preskusili. Kakšno prednost ima neko orodje, ki ga fotoaparat ponuja, ugotovimo šele takrat, ko ga pri novem ni več na razpolago. Pri priročnosti fotoaparata se pokažejo na plano drobne malenkosti. Dve veliki prednosti digitalnega fotoaparata pa sta zanesljivo takojšnji ogled posnete slike in ročno zumiranje objektiva.

Motivi, v katerih se pojavijo premikajoče se živali ali predmeti, so problematični za fotoaparate, ki zamrznejo sliko v trenutku ostrenja (npr Canon PS1s, Pro1...). Preden fotoaparat izostri, bo žival odfrčala. Sledenje gibajočem se motivu (panning) bo s takim fotoaparatom mogoče le z optičnim iskalom ali s prednastavljeno goriščnico in ostrino.

S povprečnim kompaktnim fotoaparatom se nam bo dober posnetek gibajočega se motiva le redko posrečil. Ker pa naše fotografiranje ni poskušanje, ampak naj bi bil posnetek tudi zadetek, je o tem bolje razmisliti prej.

Nočni posnetki so lahko katastrofa, če ni možno že na mestu fotografiranja iz posnetka ugotoviti nepravilnosti. Živa slika lahko v tem primeru prevara pri ostrini. Fotoaparat naj ima možnost ročnega ostenja in povečavo slike. Ponoči bo avtomatsko ostrenje pogosto zatajilo. Če dobro poznamo svoj fotoaparat in osnove globinske ostrine, bomo razdaljo nastavili na objektivu kar v metrih.

Za nočne posnetke mora imeti fotoaparat dober dinamični razpon, senzor pa ne sme pri dolgih osvetlitvah zapisati veliko šuma.

Makro posnetki za večino digitalnih fotoaparatov niso noben problem, težave se pojavijo, ko je motiv slabo osvetljen. Majhna teža fotoaparata bo v tem primeru pomanjkljivost, težak zrcalnorefleksni fotoaparat s CMOS tipalom pa ne omogoča fotografiranje brez pogleda skozi iskalo. Pogosto se motivu ne moremo približati dovolj, zato se z vsakim tipom fotoaparata problem rešuje drugače. Kompakten fotoaparat s prikazom žive slike pomaga k boljšem kadriranju motiva, zrcalnorefleksna varianta pa omogoča uporabo makro objektivov z dolgo goriščnico.

Če vam je tehnika fotografiranja tuja in če se ne nameravate poglabljati v delovanje fotoaparata, boste najbolj zadovoljni s takim fotoaparatom, ki posname dobre slike z avtomatskimi nastavitvami parametrov. Nekateri proizvajalci izdelujejo fotaparate, ki zelo dobro delujejo z avtomatiko. Če želite, da boste posneli za domačo uporabo dobre fotograije na slepo, potem vam bo morda pri tem pomagal izbor med Sonyjevimi ali Olympusovimi fotaparati, pri Minolti in Nikonu pa bodite previdni. Vsekakor pa se ne ozirajte na imena, omenjena tule, bolje bo, če si preberete ocene fotoaparatov v kakšni fotografski reviji. Predvsem pa pred fotografiranjem nastavite fotoaparat na avtomatiko!

Zaščitni znak AstroKaktus je logo domene www.astrokaktus.com, ki jo ureja Zvone Rovšek, avtor spletnih strani Argentina, Digitalna fotografija, CactusBase in Galerija Echinopsis. Vodič 'Digitalna fotografija' ima korenine v letu 2002, ko je bila digitalna fotografija v povojih. Z dopolnitvami je nastal učni pripomoček za tečaje digitalne fotografije, v končni obliki pa je samostojen moderen vodič skozi digitalno fotografijo.