Buenos Aires - Noč na ulici

Vreče s smetmi so proti polnoči začele izginjati. Tam, kjer se je pred urami valjal papir ob robovih pločnikov, ni bilo ničesar več.

Kolikor umazano je bilo videti vse skupaj pred nekaj urami, je postalo spodobno čisto in bi se lahko primerjalo s kakšno Nico. V primerjavi z Ljubljano pa bi Buenos Aires še vedno ostal zadaj.

Ko se znoči, so ulice videti kar čiste. Morda se ob pločnikih pojavi kakšna lužica vode, vendar ni neprijetnih vonjev. Promet se razredči.

Počasi se na pločnikih začnejo pojavljati vreče in kartoni smeti. Poleg vsakega manjšega kupa smeti ali vreč se kmalu znajde mladenič, ki čaka na kamion.

V bolj samotnih ulicah, malce oddaljenih od pešačke ulice, sem naletel na večje kupe smeti.

Skoraj vsak kup je imel svojega čuvaja. Otroci so sedeli med smetmi in brskali po njih, verjetno pa so kasneje pomagali tudi naložiti vreče na tovornjake. Ko je fantič opazil, da postavljam stojalo s fotoaparatom, je prišel bliže in me nekaj spraševal. Čeprav mi je bilo kasneje žal, da nisem z njim spregovoril nekaj besed in mu stisnil nekaj pesosov v roke, sem se držal pravila, da ni pametno zvečer v velemestu postavati predolgo in ze s komurkoli zapletati v pogovor.