San Augustin de Valle Fertil

Zanimivost tega kraja so bili vsekakor stari avtomobili. Te smo videli prav povsod, vendar takih muzejskih reči ni bilo v takem številu, kot tukaj. Na desni sliki je torej dober primerek Chevroleta s šoferjem vred.

Na bencinski črpalki je bil že navsezgodaj zjutraj gost promet. Večina avtomobilov je terencev, ki kljub obtolčenosti kar dobro služijo svojem namenu. Tudi v nekakšnem vulkanizerskem servisu poleg črpalke je bil že vrvež.

Med nakupovanjem hrane v nekakšni trgovinici, ki je bila bolj podobna turistični agenciji, sem opazil na vrtu zanimivo reč, ki potrjuje, da stapelije ne rastejo samo v Afriki. Dokazni material tule govori drugače. Rastejo tudi v San Augustinu. To moram povedati mojem kolegu Iztoku, specialistu za stapelijevke, zagotovo bo pravilno ugotovil, za katero vrsto gre. Sam lahko le ugibam, da je to Stapelia grandiflora. Verjetno nisem dosti zgrešil.

Trdo spanje v mehki postelji se je končalo z budnico in ščurki. Teh v prejšnji strani nisem omenjal, saj tudi niso tako pomembni. Niti niso bili pravi ščurki; povsod, prav povsod so lezli centimeter ali dva dolgi črnikasti hrošči.

Jutranje oblake je pregnalo sonce, tako da smo v vasici San Augustin de Valle Fertil, v ravnini pod Hosterijo Valle Fertil, zagledali čisto modrino neba. V vasici smo nabavili sendviče in pijačo, mimogrede pa sem posnel pločevinaste zanimivosti tega kraja.

Pred trgovino so se srečali pasji zobje in Willijeve hlače. Večje tragedije ni bilo, pes pa se je potuhnjeno umaknil na dvorišče. Takih srečanj drugje nismo doživeli, čeprav so psi poležavali prav povsod. Pravzaprav se nikjer nihče niti ne zmeni kaj dosti za obiskovalce, le ko stopiš na hišno dvorišče, bo verjetno kakšen domačin postal pozoren na vsiljivce.