Zelenje Rio Las Tumanasa

Prva najdba, pravzaprav pa glede na način rasti najbolj zanimiva, je bila Parodia mesembrina var. juanensis. Našli smo jih na strmih granitnih skalah, kjer so rasel večinoma v razpokah. Na sliki desno se jasno vidi tudi vzorec granita, kakršnega smo z manj ali več odstopanji videvali v teh krajih, le da je bil večinoma bolj krhek in se je drobil v pesek. Prav ta pesek je povzročal težave pri plezanju, saj bi lahko povzročil zdrs na previsnih skalah, kjer se padec ne bi dobro končal.

Dyckia brevifolia se je pojavila tudi tukaj, kjer je poraščala granitne skale.

Očitno ta rastlina ni zahtevna, saj smo jo našli na tako različnih mestih, kot je tale vlažna dolina, vztrajale pa so tudi v najbolj surovih okoliščinah, kot je bil na primer vetroven skalnati vrh pri Fiambali.

Trichocereus strigosus so rasli na malo bolj odprtih mestih, vendar jih je bilo zelo malo. Razraščali so se v velike skupine po deset in več glav, marsikatero steblo pa je bilo vmes že posušeno. Poleg te rastline vidimo tudi malo večjo Jatropho, kateih je bilo tu zelo veliko.

Tokaj smo si lahko od blizu ogledali velikanske stebre T. terschecki, ki so se od tega kraja naprej vlekli kar nekaj sto kilometrov naprej, nato pa jih je zamenjal T. pasacana. Vendar tu nismo videli največjih primerkov, tile so segali le nekaj metrov v višino.

Skriti v grmovju so v ilovnati prsti rastli Gymnocalycium accorugatum. Sivkasto rjave kepe so bile med vejami podrasti skoraj neopazne.

G. accorugatum zrastejo tu do slabih deset centimetrov širine. V glavnem so že odcveteli, plodov pa je bilo malo.

Ponovno smo videli stare znance Echinopsis leucantha. Tu so bili zaradi senčnega rastišča in bogate ilovnate prsti še bolj vitalni kot na prejšnjih, bolj suhih krajih. Tu sem našel samo eno rastlino.