Zeleno bogastvo Quinesa

Opuntia sulphurea (slika desno) se je, podobno kot E. leucantha, znašla tudi tukaj. Majhne rastline so se zaraščale vsepovsod med kamenje, največkrat izpostavljene neposrednem soncu. Acanthocalycium violaceum (spodaj levo) smo videli samo na tem rastišču. T. articulatus var. olygacanthus (v sredini) je bil tu v manjšini, lahko pa da je bila to samo lokalna, bolj trnasta oblika navadnega T. articulatusa.

Gymnocalycium schickendantzii je bil tu zelo variabilen, zelo verjetno pa smo naleteli na področje, kjer se pojavljajo križanci z neko drugo, bolj plosko in manj bodičasto vrsto.

Primerek na levi sliki je za to vrsto kar malo preveč oborožen z dolgimi bodicami in je bolj podoben G. ochoterrenae var. scoparium, vendar je ta vrsta opisana le kot variacija iz Lujana v San Luisu.

Pokrajina pri Quinesu se je izkazala z raznovrstnostjo rastlinja. Našli smo vsaj osem vrst kaktusov, tri vrste Tillandsij, kar nekaj vrst bromelijevk, jatrope, o meni neznanih vrstaj akacijevk pa niti ne bi govoril.

Vendar smo od nekaterih, kot na primer tale Harrisia pomanensis zgoraj, našli po samo nekaj primerkov. Trichocereus candicans (levo) je bil tako kot povsod drugje tudi tu redek.

Echinopsis leucantha (levo) smo našli povsod po Argentini, le da so bile tu rastline manjše in skrite pod grmovjem. Tephrocactus articulatus var. inermis so bili v manjšini, rastli pa so bolj v pesku v ravnini ob cesti. Nasploh so se vsi kaktusi v tem področju skrivali pod gostim vejevjem jatrop, akacijevk

in drugega grmovja.