Kaktusi Marayesa

Bogato favna tega kraja je pokazala kar nekaj vrst tefrokaktusov, med njimi pa je seveda izstopal T. alexanderi. T. articulatus je bil tu zelo variabilen in tale primerek spodaj levo bi zagotovo sodil v variacijo olygacanthus.

Tephrocactus alexanderi je tukaj najpogostejši med tefrosi, med njimi pa se pojavljajo redkejši T. articulatus var. inermis in var. olygacanthus. V senci so členki inermisov debeli tudi osem centimetrov.

Tudi T. alexanderi je bil tu kar variabilen, sploh po barvi bodic. Ta je varirala od črne, sive, rjave pa do skoraj medeno rumene barve.

Poleg v senci grmičev skritih Gymnocalycium schickendantzii smo našli tudi en primerek G. saglionis. Mlad primerek G. schickendantzii na desni sliki ima za to vrsto tipično oblikovane areole in bodice.

V ta pesek smo prišli iskat predvsem Pyrrhocactus marayesensis, ki pa je pravzaprav le sinonim za P. sanjuanensis. Našli smo le tri primerke, od katerih je bil tale najbolj zanikrn in smo ga najprej celo zamenjali za gymnokalicij tipa ferarri.

Echinopsis leucantha je le na prvi videz rastlina sence. Čeprav smo jo tudi tu našli večinoma v senci grmičev, ni bila samotna rastlina na odprtem soncu nikakršna redkost, le da so bile izpostavljene rastline dosti bolj požgane.

Trichocereus strigosus je bil večinoma skrit pod grmovjem in najbolj zasenčen primerek je v tem trenutku ravno cvetel. Čeprav smo našli polno suhih cvetov, semena ni nosila nobena rastlina.

Trichocereus strigosus se je pokazal kot ne najbolj pogosta, vendar zelo razširjena raslina.

Vsekakor pa je o razširjenosti težko podati oceno na podlagi obiska nekaj rastišč.