Ischigualasto - žvepleni nasipi

Vendar ti časi veljajo za težko zrcalno-refleksno kamero. Kakšen lahek digitalec bo zahteval krajše osvetlitve. Če bi poskušal isto početi z rezervno Minolto, bi bil rezultat veliko slabši, saj ima le dobrih 300 gramov.

Na srečo se je ekipa le odločila za postanek, ko se je na skali pokazal guanaco.

Tu se je zgodba obrnila, saj bi mi v tem primeru prišel bolj prav Minoltin 200 milimeterski objektiv. Dober Sigmin, vendar samo kratkogoriščni 50-milimeterski objektiv z 1,6 faktorjem je posnel pokrajino, v kateri je guanaco le pikica.

Odhod iz Ischigualasta pomeni povratek proti jugu. Obstaja še slaba cesta proti vzhodu, po kateri lahko prečkaš pot proti La Rioji, vendar je bolje narediti 30 kilometrov obvoza kot obtičati v pesku. To se nam je celo enkrat kasneje zgodilo in ni prav prijetna izkušnja, če po naključju ostaneš brez tuje pomoči.

Rumenkaste plasti žvepla obarvajo pokrajino z novimi kontrasti. Da bi to bilo žveplo, smo samo ugibali. Fotografija te čudovite pokrajine ostalih ni zanimala, saj je bila večina članov ekipe po nekajurnem sprehodu čez park preveč utrujena, da bi jo zanimali fotografski postanki.

Zato so ti posnetki nastali čez avtobusno šipo. Take prilike so se pokazale večkrat, saj je nemogoče ustaviti vsakokrat, ko se pojavi dober motiv, sploh če za večino fotografija sploh ni najbolj pomembna zadeva. Zato se je treba pripraviti tudi na tak način dela, za začetek s tem, da pred odhodom očistite šipo na zunanji strani avtobusa.

Ne glede na to, kako hitro se giblje avto ali avtobus, mora biti za ostre posnetke čas osvetlitve največ 1/1000 sekunde, še bolje pa 1/2000. Če hočete prikazati gibanje pokrajine blizu avtobusa, bo daljši čas od 1/250 sekunde povzročil motno sliko, zato je 1/350 sekunde za tak posnetek gibanja optimalno.