Ischigualasto - pred parkom Valle del Luna

Proti vzhodu se dvigne proti nebu gora, katere niti ne vem imena. Temna vulkanska gmota je pod oblaki videti še bolj črna, kot je v resnici.

Na kaktuse smo naleteli že pri vhodu, kjer je jasno napisano, kaj se tu sme početi in kaj ne. Zanimivo pa je, da kaktus ni kakšen predstavnik tukajšnjih vrst, kot na primer kakšen lep primerek velike, ekstravagantne denmoze ali morda Tephrocactus aoracanthus, ampak nekakšen križanec ehinopsisa z rožnatim cvetom.

Ko smo za vhodno stavbo zagledali guanake, smo seveda takoj odšli na lov za posnetki, vendar so ti seveda takoj zbežali.

Vendar ogled ni bil zastonj. Med skalami smo naleteli le na dokaj urejeno smetišče. Ni mi jasno, kako ta zabojnik izpraznijo, je pa res, da okoli stavbe in po parku nisem videl smeti, tako kot smo jih videli povsod okoli postajališč in cest.

Nekje na severovzhodnem delu San Juana se od Los Baldecitos proti severu nahaja nacionalni park Valle de la Luna. Pred vstopom v park, ki je pod zaščito UNESCa, se vleče široka ravnina, ki je bila v času našega obiska zaradi gostih oblakov dolgočasno rumenkasta.

Pred vhodom v park je na skali postavljena mala kapelica, podobna tisti, ki smo jo videli že pri Baldes del Rosario, pa tudi drugje po Argentini. Manjši kupi kamenja se v široki ravnini izgubijo, tako da ko stopiš sto metrov proč, se pokrajina spet spremeni v ravnico z nizkimi gorami v ozadju.

Vhod v park je omejen. Vstopnina je deset ali dvanajst pesov, to je približno za dva ali tri naša piva. Tudi potovanje skozi park ni mogoče brez vodiča, ki obiskovalce nadzoruje, da se ne ločijo od skupine. Ko se nabere več ljudi, se nekaj avtomobilov odpelje za vodičem po prašnem širokem kolovozu med visoko skalovje.