El Hongo

Ob postanku pri El Hongu so se oblaki razkadili v ravno pravšnje kopuče. Modrina in kontrast pod streho El Honga sta ustvarila čudovit motiv, ki pa ga je škoda posneti preveč togo. Posnetek El Honga kot samostojnega objekta brez prikaza tal bi verjetno ne prikazal pravih dimenzij te tvorbe. Zato sem v večini posnetkov skušal zajeti čimveč vznožja, čeprav sem s tem kršil pravilo tretjin. Rumeno-modro nasprotje ustvarja močan kontrast, ki ga je bilo treba v nekaterih slikah celo malo ubiti.

Čas nas je neusmiljeno priganjal, zato je nastal pod El Hongom samo en ponesrečen posnetek, na katerem sem se znašel tudi sam. Ker me je kolega umestil natančno v sredino slike, sem to kasneje obrezal po svoje in tako malo zmanjšal učinek dolgočasne sredinske rešitve, po drugi strani pa izpostavil svojo podobo do večjega izraza.

Za El Hongom se proti severozahodu pred rdečimi gorami še pojavljajo progasti peščeni kuclji, ki se proti vzhodu spremenijo v bolj razgibano, vendar manj oblikovano pokrajino.

Proti notranjosti parka se pokrajina umiri in ob poti se pričnejo pojavljati zanimive skalne in peščene gmote. Dlje proti severu se pripelješ do El Honga, edinstvene peščene tvorbe, ki samuje v preddverju rdečega gorovja.

Nastanek in izginotje El Honga se je in se bo zgodilo v nekaj tisoč ali celo desettisoč letih. Plast tršega sedimenta, ki je verjetno včasih tvoril večjo ploskev, je ostala le na pol ara površine in nudi streho vedno tanjšem nosilnem stebru mize.

Na straneh stebra počasi odpada kamenje, zato se bo El Hongo v daljni bodočnosti verjetno sesul. Vendar je to zelo počasen postopek in ta dogodek lahko pričakujejo morda šele čez nekaj tisoč let. Če se približaš vznožju El Honga, opaziš ostre robove hrbta, iz katerega se je pred kratkim odluščila kakšna večja kamnita plast in se zrušila po bregu navzdol.