Baldes Del Rosario - raznolikost vegetacije

G. schickendantzii so se pojavili tudi tukaj, vendar v bolj senčnem delu severnega pobočja. Bili so precej bolj gosto zaščiteni s sivkasto-rjavimi bodicami, kar je značilnost te vrste tudi v kulturi. Očitno je bila ta stran bolj vlažna in zaščitena, ker so tu G. bodenbenderianum skoraj izginili, pojavlili pa so se G. saglionis in G. schickendantzii. Na ravnini v pesku ni bilo več kaktusov, čeprav je bila videti krajina bolj gostoljubna. Tam se je pojavila samo še kakšna opuncija.

Tefrosi niso bili videti prav lepi, niti fotogenični. Dosti lepše rastline smo videli ob cestah prav od začeka naših srečanj s kaktusi v naravi. T. articulatus var. olygacanthus so nosili redke, štrleče bodice, zanimivo pa je, da jih nikjer nismo videli cveteti.

Na levi sliki je Echinopsis leucantha, ko smo ga tako kot povsod drugje, našli tudi tukaj. Večina ehinopsisov je tu rasla v spodnjem, hudourniškem kanalu na severni strani griča. Bili so zelo variabilni, nekaj primerkov pa je imelo skoraj črne bodice.

Novost tega kraja je vsekakor mala, sivkasta ploska vrsta gimnokalicija, Gymnocalycium bodenbenderianum, ki je po videzu precej podoben že prej najdenem G. accorugatum.

V zbirkah iskani G. stellatum in njegove variacije so pravzaprav razne variacije G. bodenbenderianum. Na tem rastišču naj bi našli tudi tega, vendar o drugačni vrsti ni smiselno govoriti.

Skupno vsem rastlinam na večini teh nizkih rastišč tukaj je dejstvo, da v kulturi zelo različno zahtevne rastline tu uspevajo, kot da bi potrebovale enake pogoje. G. saglione, na primer, je na videz nezahtevna rastlina, v naravi pa raste na zelo izpostavljenih mestih, tu na primer poleg malega, v kulturi zahtevnega Gymnocalycium bodenbenderianum. Šele ko vidiš vse to rastlinje skupaj, dojameš, kako malenkostne razlike v okolju pogojujejo razprostranjenost vrst.