Baldes Del Rosario - barve stebričarjev

Na desnem posnetku se učinek nebesne modrine še bolj odraža, sploh ker sem posnetek namenoma posnel malo bolj temen in kasneje povečal osvetlitev v temninah. Modrina tu je malce nenaravna, vendar prijetna za oko. Ta je lahko tudi merilo za določitev barvne temperature slike, ki navidezno uhaja v rumeno. Slika je videti prenasičena, vendar se nasičenost pojavi zaradi jasnih, nasičenih barv, ki so tisti trenutek tam res obstajale.

Slika na levi je nastala v istem trenutku, vendar ima težave z barvitostjo. Ker barve vplivajo ena na drugo, v tej pa okolica kaktusa nima barv, je rezultat kontrastna, vendar nezanimiva slika.

Podobne stebričarje bomo videli še v nadaljevanju. Med njimi bodo na nekaterih slikah tako živorumeno obarvani in boste verjetno prepričani, da sem barvno nasičenost namenoma še povečal. Vendar sem to orodje uporabil le v nekaterih primerih barvno zelo nenasičenih slik, ki so umirale v sivini, v nasičenih pa samo uravnal barvno temperaturo slike.

Pravzaprav stebričarji v tem kraju niso bili nič posebnega, le Trichocereus terscheckii so se pogosteje pojavile mlade rastline. Na tem rastišču so se mi prvič zazdeli malo bolj zanimivi, ker je fotografija zaradi boljšega vremena postala lepša.

Trichocereus strigosus je nizek, poležan stebričar, ki deluje s svojo močno rumeno barvo dokaj kontrastno. Modrina neba ta kontrast še poveča, zato se splača za fotografiranje takih motivov včasih tudi poklekniti ali leči v pesek.

Oblačno nebo v nekaterih primerih naredi kontrastne, vendar malo obarvane motive še bolj brezbarvne. Tak je, na primer, Echinopsis leucantha, ki ima v desnem primeru kar modrikaste bodice. Če pogledamo slike te vrste v prejšnjih straneh, se spomnimo, da je slika videti kot nek sivkast zmazek brez jasne oblike. Če je nebo sivo, je bolje posneti detajle, ker se oblike izgubljajo.