Tephrocactus geometricus

T. geometricus smo našli tudi malo višje pri Rumi Rayan na višini okoli 2700 metrov. Čvrsti plodovi so vsebovali po nekaj deset semen, ki niso dozorevali zastonj. V plitvih kanalih gorskih hudournikov smo našli precej majhnih sejancev, ki so zagotavljali preživetje.

Tudi ti kaktusi so se skrili v senco večjega kamenja, če se je le dalo.

Kaktus ni zastonj dobil imena T. geometricus. Vzorci na malih kroglah povejo vse. Male, pol centimetra ali centimeter velike rastlinice tega vzorca še nimajo, kasneje pa se izoblikuje v bolj ali manj pravilne mnogokotnike. Največji starejši členki merijo le do pet centimetrov v premeru.

V kulturi so s temi rastlinami težave. Rastejo namreč na vetrovnih, hladnih peščenih pobočjih na močnem višinskem soncu in se očitno ne morejo prilagoditi topli klimi rastlinjakov.

Rečno korito Las Angosturas skriva v peščenih sipinah majhne, skoraj neopazne Tephrocactus geometricus. Gorsko sonce jih obarva z rdečkasto modrimi odtenki. Ti se zlijejo z barvitim kamenjem, ki se z reko vali iz hribovitih predhodnikov kordiljere.

V pesek so zaraščeni z globoko koreniko, vendar pogosti hudourniki izrujejo marsikatero rastlino in jo odložijo nižje ob reki. Rastline na planem nekaj časa kljubujejo gorskem soncu, nato pa se vdajo in izginejo v nič. Stare rastline so čvrste in ožgane, očitno pa rastejo v dobrih pogojih, ker so skoraj vse nosile polne plodove semen.

Malo rastlino na levi sliki je hudournik vrgel med kamenje le nekaj dni pred našim prihodom. Brez razmišljanja o CITESu sem jo pobasal v žep, saj na planem ne bi preživela niti tedna dni. Koliko smisla ima tu razmišljati o CITESU in zaščiti rastlin, presodite sami.