Puna bonniae

Podzemna korenika omogoča rastlinam preživetje dolge suše. Mladi brsti poženejo pod peskom in pogledajo na plano le za kratek čas.

Staro tkivo gomolja na površini odmira, v sredici pa raste naprej. Kaže, da odmiranje korena na zunanji strani pomeni reciklažo organskih snovi, v kateri rastlina črpa hrano za preživetje. V kanalih jih nismo našli, vendar je tam rastlo precej T. geometricus, ki jim očitno ta teren zelo ustreza. Našel sem precej mladih rastlinic, ki so imele precej dolge korenike, a katerimi se oprimejo v plitva, peščena tla.

Puna bonniae se mi je zazdela podobna T. geometricus (slika desno), tako po načinu življenja in po videzu. Cvetja nismo videli in ne morem trditi, da sta si vrsti močno sorodni, ugibam pa lahko.

Nad globelmi Angosturas se gorovje vzpenja v bolj položne peščene površine, iz katerih štrlijo strnjeni vršaci. Vzpetine nad cesto obljubljajo najdbo zelo redke in malo znane rastline, Puna bonniae. Pobočje nad cesto je videti popolnoma pusto, saj se med oddaljene oblake širi sam pesek.

Vsi kaktusi tu rastejo na neposrednem soncu. Rastline so pordele, vendar zelo zdravega videza. Pune so tako skrite pod peskom, da smo jih našli le pri zelo natančnem preiskovanju pobočja pedi za pedjo. Merijo le centimeter in pol do dva v premeru, pod zemljo pa imajo za pest debelo koreniko. Nekatere manjše rastlinice imajo drobne bodice, ki kasneje s staranjem izginejo.Če ne bi poznali natančne lokacije, jih ne bi nikoli našli. Iz peska gleda samo zgornja ploskev rastline, velika le dober centimeter. Na nekaj arih je mendralo deset članov ekipe, vendar smo rabili več kot pol ure, da smo jih našli. Barva povrhnjice je bila pri mlajših brstih bolj zelenkasto vijolična, pri ostarelih pa se je spreminjala v bakreno rjavo. Stari členki kmalu zakrnijo.