Čilska meja - Paso San Francisco

Postojanka je v rahlem zavetju, zato je bilo možno celo pohajanje na prostem. Oddaljevati se od postojanke ni najbolj pametno, saj smo še vedno na obmejnem prostoru. Hiter korak povzroča omotico, ki pa ni preveč moteča.

Nekateri člani ekipe so imeli rahle težave zaradi pomanjkanja kisika. Na mejni postaji so na take primere dobro pripravljeni. Jeklenka s kisikom in maska sta obvezni del opreme, ki pride zelo prav popotnikom, ki trpijo za astmo, v težavah pa se znajde tudi marsikateri drugi potnik, ki težko prenaša posledice višinske bolezni.

Čilska imigrantska postaja se pojavi nekaj kilometrov za Paso San Franciscom. V mali stavbi se stiska nekaj osebja, ki popiše potnike in poštemplja potne liste.

Oblaki se spustijo zelo nizko, saj smo še vedno nad 4000 metrov nadmorske višine. Rumena barva trave bledi, pampe pa proti zahodu postopoma izginejo.

Na severu od postojanke se dvigajo vrhovi, ki so proti vrhu zasneženi. Nekateri so predhodniki Nevados Tres Cruces, ki se proti zahodu spušča v visokogorske soline.