Las Angosturas

Ravnina se pred Las Angosturas spremeni v male nazobčane kuclje. P. kunzei je tukaj zelo redek. Našel sem le en primerek, ki pa je imel več kot dvajset centimetrov dolgo koreniko. Ponavadi se zgodi, da se po prvi najdbi opazijo še druge rastline, vendar je tu ostalo nekako pri tem, saj smo našli samo še eno ali dve rastlini višje ob cesti.

Kaže, da je to rastišče prenizko za P. kunzei in se tu najdejo le primerki, ki jih reka nanese iz višjih leg. Čeprav so zelo redki, je nosila najdena rastlina nekaj semen.

Hribovje, ki se pojavi proti zahodu, se obarva z rdečimi in rumenimi niansami. Rečno korito prinaša v dolino sol, ki se kot bela koprena pojavi v rdečkastem pesku. V koritu kaktusov ni, so pa blizu, vendar odmirajo. Skeleti nekaj časa kljubujejo hudournikom, nato pa se spet pojavijo novi, ki jih s seboj prinese reka.

Na pot smo se odpeljali zelo zgodaj. Najprej smo se ustavili ob rečnem koritu Las Angosturas, kjer smo v pesku poiskali T. geometricus. Pod vejami nizkih grmičev so se skrivali E. leucantha, ki so nosili precej nezrelih plodov.

Tu naj bi našli tudi Ptreocactus kunzei, vendar je bilo iskanje dolgo časa neuspešno. Našli smo precej skeletov S. korethroides, ki jih očitno reka pobere na svoji poti, ali pa odmrejo zaradi daljših suš. Denmoza rhodacantha (levo) se je znašla tu le po naključju. Višje ob reki smo jih našli več. Denmoze so tu ščetinaste in bolj visoke kot v Ischigualastu.

Pokrajina se je namreč v nekaj deset kilometrih spremenila v kucljaste planine, bolje rečeno v pisane kordiljere, ki s svojimi rumenimi in rdečimi barvami daje močan kontrast modrini neba in sivkastim oblakom. Ti se spuščajo čezdalje bolj nizko, saj smo že nad 2000 metrov višine.