Zadnji vzdihljaji Echinopsis leucantha

Na fotografijah vidimo ostre sence. Ne pozabimo, da smo že visoko v gorah in da bomo imeli čedalje bolj ostro in neposredno svetlobo. V takih razmerah je frontalna fotografija ponavadi zanič, saj so kontrasti močni, forme pa izginejo, če sence ne prikažejo oblik.

Redkokateri od ehinopsisov je rasel v senci. Saj tudi ni bilo nobenega drevja.

Močno osvetljene motive bomo posneli tako, da bomo poiskali kot, v katerem tvorijo sence na motivu najboljše forme. Kaktusi so v takih razmerah sploh zapleten motiv, ker ovlike v polni svetlobi popolnoma izginejo, bodice pa neugoden učinek še poslabšajo.

Če natančno pogledate te slike, boste opazili, da so vse rastline posnete bočno na smer svetlobe, tako da sence padejo na eno stran reber in tako zarišejo obliko rastline. Sence se lahko uporabijo tudi kot gradnik kompozicije.

V ravnini ob rečnem koritu so se med kamenjem pojavili Echinopsis leucantha. Vse rastline so bila majhne, kroglaste, s kratkimi, vendar gostimi bodicami, rebra pa so imeli visoka in ob vznožju rumenkasta.

Med njimi smo našli nekaj odmrlih soehrensij, kar je kazalo na to, da reka poplavi to področje in odnese večje rastline naprej v dolino, naplavi pa odmrle ali poškodovane rastline iz višjih leg. Soehrensia so torej bolj neprilagojene na take pogoje.

Nivoja vode, ki se dvigne do ceste ob poplavah, nisem opazil, vendar je kazalo, da ves ta teren zanesljivo prekrije deroča voda. Nekatere rastline so bile še pokrite s peskom, druge pa so pokazale del korenin ali pa so mrtve ležale med vejami.