Cumulopuntia boliviana

Velikost denmoz me je zavedla, da se sploh nisem ukvarjal s tehniko fotografiranja. Posnel sem jih enostavno kot dokumentacijski material in s tem pozabil, da bi lahko naredil kaj več. To se mi je zgodilo pogosto, da sem v naglici pozabil na fotografijo.

Cvet denmoze je bil že tako uničen, da je postal le rdeča packa na ščetinastem vrhu.

Ozka makadamska cesta se dviga med skalovje in se mestoma zravna med položne vzpetine. Ti se v daljavi dvigajo v peščene kuclje, ki zakrivajo gore v ozadju.

V ravnicah se ustavlja voda in ustvarja plodna tla pampaškim travam in drugem rastlinju. Živali se pojavijo le na tistih zelenicah, kjer se rastlinje vleče v dolga močvirja. Očitno mora biti rastlinja v pampi dovolj, da živali obstanejo, sicer jo uničijo in ogrozijo tudi svoj obstoj.

Srečanje s ščetinastimi velikimi denmozami je pomenilo tudi najdbo velikih skupin Cumulopuntia boliviana. Opazile so se že od daleč, saj so zrasle v več kot polmetrske gomile malih rumenkasto zelenih členkov.

V skalovje zaraščene gruče so so očitno pred tem cvetele, saj je bilo na rastlinah kar nekaj plodov. Granitno skalovje v globini skriva pesek in ilovico, modrikasto kamenje pa riše močan kontrast nebu in rumenkastim rastlinam.

Denmoze smo že videli. Plodovi na rastlinah so bili še zeleni in so kazali, da bi utegnila to biti Soehrensia korethroides. Na srečo sem malo višje našel cvetoče denmoze, katerih cevasto cvetje je odpravilo vse dvome. S. korethroides v klancih Lipana so potrdile, da sta si ti dve rastlini zelo podobni.