Copiapoa gigantea

Copiapoa gigantea nima zastonj svojega imena. Primerki so visoki več kot meter, s premerom nad dvajset centimetrov pa prekašajo debelino vseh drugih vrst Copiapoa. Rumene bodice, rumenkast epidermis, rumenkasta tla, vse razen modrine morja se zlije v nekakšen homogen vzorec, v katerem pa kaktusi vseeno na nek način izstopajo.

Na videz surovo okolje je očitno kaktusom prijazno. Ne samo da so zrastli do precejšnje velikosti, tudi cvetijo obilno, v volni pa sem našel precej zrelega semena. To seme je treba s pinceto izruvati iz volne, saj ga v primeru, ko plod pogleda iz volne, takoj odnesejo mravlje.

Majhnih rastlin v tem skalovju ni bilo ali pa sem jih zaradi velikosti odrastlih primerkov enostavno spregledal.

Za prave Copiapoa gigantea je bilo treba iti čez cesto med visoke strme skale, kjer se je zaradi bljižnjih cestnih del na skalah nabrala debela naslaga prahu.

Videti je, da nameravajo cesto razširiti, ker so v grapi vidni široki sledovi bagerjev. Blag veter odnaša fin prah v pobočje, vendar ne več kot dvajset metrov visoko. Copiapoa gigantea se tu zaradi svojega sivkastega videza presenetljivo zlije z okoljem.