Chile - Pan de Azucar - Obala Pacifika |
Čeprav je kamp majhen in so ljudje videti dokaj sproščeni, je kamp zavarovan in je treba plačati kar nekaj pesosov, če želite v kampu ostati dlje. Že med pohajkovanjem nas je ustavila čuvajka, ki jo najprej zanimalo,
ali gremo samo mimo ali nameravamo ostati.
Temperatura vode bi bila sicer za Evropejce dovolj visoka,
domačini pa očitno za kopanje zahtevajo toplejše morje. Vseeno je bil v kampu vrvež, dva domačina pa sta ob obali postavila stojnico in prodajala školjke.
Skok v modro lužo mi ni preprečilo le pomanjkanje časa,
ampak tudi bele naslage alg, ki so plavale pa površini vode v nekaj deset metrov širokem pasu.
Na poti od Caldere naprej smo ob obali videvali šotore in manjše kampe. Domačini očitno odhajajo na dopust drugam, saj je obala na tej strani precej neprijazna.
Pelikani so se sončili na kamenju nekaj metrov proč od ljudi in so se odmaknili le, če jim je kdo približal. Tega junaka sem namenoma odgnal s svojo pristotnostjo, da sem ga ujel pri vzletanju.
S tem sem razjezil fotografe za menoj, vendar se je splačalo
Morje je mirno in polno življa, vendar dokaj hladno.