Okolica Caldere je rastišče Copiapoa calderana. Zaraščajo se v razpoke kamenja, ki tvori nizke, deset ali dvajset metrov široke skalne gruče. Na golem pesku, kjer rastejo redke Cumulopuntia berteri, jih ni. Na videz so si zelo podobne, rahlo pa se razlikujejo po barvi bodic. ![]()
C. calderana je v kulturi vitka rastlina. Tudi v naravi zraste v podolgovate palice, ki dosežejo tudi do pol metra dolžine. Višina rastline očitno
ni povezana z geni. Kaže, da višino pogojuje starost, torej okoliščine, ki odločijo, kako dolgo bo rastlina živela.
Pojav rastlinja v pesku ni znak, da se prične vegetacijski pas. Redkokatera rastlina preživi take sušne razmere, zato med kamenjem ne najde skoraj nič drugega kot kaktusi in skrajno aridne rastline. Kljub temu je rastlinje tu že vedno bolj pogosto kot v notranjosti Čila.
Kaže, da nizki oblaki megle oblivajo vrhove kamnitega hribovja z izdatno vlago, v obalnem pasu pa poleg suše zavira rast tudi sol, ki jo morje prši po ravnici. V hribih so namreč Eulychnia pogostejše kot ob vznožju, pa tudi te so precej ogrožene, na
kar kaže precejšnje število skeletov.
Stebla so videti od daleč popolnoma mrtva, pogled od blizu pa pokaže svežo rast.