Cachinalito - kraj brez priložnosti

C. haseltoniana je čvrsta rastlina, ki se pogosto zaraste tudi v razpoke med strme skale prav v bližini morja. Ko se rastline podaljšajo v polmetrske stebre, se povesijo in usmerjajo temena navzgor proti soncu. Rastlina propade, ko se zaradi teže odlomi in pade v globel.

Cachinalito je bil tudi prizorišče smrti, saj smo našli od okostja konja ali kakšnega osla, pa do mrtvega tjulnja. Bili smo tudi priče nekakšnega mavričnega sija, ki se je pojavil v megličastih oblakih nad hribi proti vzhodu.

Proti severu se Copiapoa gigantea spreminja v manjšo formo s spodaj ogolelimi rdečkastimi rebri. Tem rastlinam so dali ime Copiapoa haseltoniana, pravzaprav pa se jih med seboj skoraj ne da razlikovati.

Morje neprestano pljuska v skalno obalo, vendar kakšne močne erozije ni opaziti. Kaktusi rastejo nekaj metrov od morja, le toliko proč, da jih voda ne doseže. Tudi Tihi ocean ima pravo ime; očitno se nikoli ne razburi toliko, da bi kaktuse vsaj malo namočil.