Gymnocalycium saglionis pri Rio Capayan

Na G. saglionis plodov ni bilo ali pa smo jih našli samo par. Zrel plod je rdeč. Plodove takoj napadejo mravlje, tako je seme možno nabrati samo če najdeš nezrel plod. Rastlina na desni sliki je imela po naključju zrel plod, ki ga mravlje še niso odkrile.

Na levi strani brega smo našli na tem rastišču nepričakovano, neznano vrsto gimnokalicija. Po videzu je bil še najbolj podoben G. catamarcense, vendar z daljšimi bodicami in bolj dvignjenimi rebri. Rastejo v senci grmovja ob suhi rečni strugi, zaraščeni globoko v pesek.

So v presenetljivo dobrem stanju. Kaže, da jim ustrezajo vlažna tla rečnega obrežja. Družbo jim delajo nekakšni portulaki z vijolično-rdečimi cvetovi.

Obrežje Rio Capayana je bilo po naključju naše srečanje z res velikimi Gymnocalycium saglionis, ki so rastli iz razpok v granitnih skalah. Za razliko od drugih kaktusov so tu rastli na direktnem soncu. Kaže, da prenašajo izjemno sušo in neposredno sonce.

Vendar ne pozabimo, da smo približno na 1200 metrih nadmorske višine, kar pomeni, da velja tu še mediteranska klima. Če bi sem napeljali dovolj vode, bi lahko verjetno brez težav gojili banane.

Jatropha so rastline toplega podnebja, zato so tu še vedno precej pogoste.

Če vemo, da meri pokrovček Sigminega objektiva skoraj osem centimetrov, dobimo predstavo, kolikšne so te rastline.