Rio Capayan

Cereus aethiops se je pojavil v bolj ravnem, peščenem delu brega, skrit med grmovjem. Na splošno je zanimiva rastlina, ki se na rastiščih pokaže kot dokaj redka rastlina, vendar je očitno zelo vidna in plodna.

Cvetje T. terscheckii je bil pravzaprav vzrok, da smo naredili postanek v dolini. Cvetje skoraj nima vonja. Razen mravelj in mušic nismo opazili na cvetju nobene žuželke.

T. strigosus je že pri prvih pobočjih Sierra de Velasco zamenjal T. vatteri. Obe vrsti sta tako podobni, da morda sploh ne zaslužita dveh imen.

Pri Rio capayan smo naredili zelo kratek, vendar zanimiv postanek. Že od daleč smo opazili bogato cvetoče T. terscheckii. Čeprav postanek ni bil planiran, se je pokazalo, da je to rastišče ne samo bogato, ampak tudi botanično zelo raznovrstno.

Bodičasto rastlinje je bilo po raznolikosti precej bogato. Tudi tu so se pojavili veliki Echinopsis leucantha, tokrat z zelo nasičeno barvo temena. Niso bili ravno pogosti, res pa je, da smo jih videli že tolikokrat, da jih sploh nismo imeli več za mar.

Tudi tu se je pokazalo, da sejanci T. terscheckii preživijo le v senci grmičev. Vsi ti veliki stebričarji namreč rastejo iz grmovja, medtem ko so skoraj vsi Gymnocalycium saglionis rasli na odprtem, pogosto celo med samimi skalami. Velikost primerkov je navdušila Marjana, da nikakor ni hotel ostati brez dokaznega foto-materiala.