Proti Fiambali

Modrino v teh slikah ustvarja več orodij. Prvo je Sigmin fotoaparat, ki je znan po intenzivnih modrinah. Vendar to ni vse. Modrino v sliko zvabi tudi dobra tehnika slikanja.

Modrino poveča manjši kontrast jasnega neba in obilno, vendar ne direktno osvetljena pokrajina. Vendar je barva tudi posledica moje tehnike snemanja podosvetljenih slik, katere kasneje osvetlim v temninah.

V teh krajih so najpogostejši prebivalci step takoimenovani komenčingosi. Zelo spretni jezdeci, ki se podijo med nizkim drevjem in dvigajo za seboj dolge oblake prahu, so se pojavili med drevjem na drugi strani ceste.

V trenutkih, ko so nastajali ti posnetki, je bilo sonce blizu horizonta in je osvetljevalo pokrajino ravno v pravšnji meri. Oblaki so bili osvetljeni iz strani in so tvorili lepe sivkaste gmote na nevtralnem nebu.

Od Tinogaste do Fiambale se vleče cesta skozi peščene, vendar dokaj poraščene doline, ki se ob rečnih koritih spremenijo v peščene sipine. Hudourniki vrežejo v pesek dober meter globoke kanale, ki obstanejo nespremenjeni do naslednjega naliva.

Kako ustvariti tako intenzivno modrino neba, je pogosto vprašanje fotografov. Odgovor je enostaven: modrina tam pač mora biti, da jo posnamemo. Je pa seveda odvisno, kako bomo to naredili, saj pri snemanju v svetlobo te čarobni učinek lahko izgine tako kot je nastal.

Pokrajina je na videz dolgočasna, vendar se na pravem mestu ob pravem trenutku zgodijo čudoviti posnetki. Močni kontrasti okre peska nasprotujejo modrini neba, ki tudi na oblakih pušča svoje odseve. Peščene sipine obljubljajo slikovite vzorce in če kot poudarek slike uporabimo peščeno ploskev, modrina oblakov ustvarja še ostrejša barvna nasprotja.