Ravnine okoli Rio Quarta

Ceste so v Argentini sorazmerno dobre, čeprav jih je malo. Večina glavnih cest je asfaltiranih, je pa res, da so nekateri odseki precej razpokani in posedeni. Peščen teren in blaga klima omogočata, da asfalt položijo na tla brez posebne obdelave terena, vendar čez čas na cesti nastanejo kuclji.

Okoli mest se promet ne zgosti prav dosti, največ udeležencev pa je takih, kot je tale kamion na desni sliki. Kamioni so večinoma zelo utrujeni in obtolčeni, vlečejo pa dolge prikolice tovora. Kamion z ljudmi ali tovorom na odprtem kasonu so tu nekaj čisto običajnega.

Od Rio Quarta naprej se še nekaj časa ponavlja dolgočasna ravnina, nato pa se med polji začnejo pojavljati male gozdne zaplate in nizki hribi. Rio Quarto je daleč za nami.

Rio Quarto je mestece, ki leži ob reki Rio Quarto. Pri poimenovanju rek niso imeli prišleki očitno nobene izvirne ideje in so reke poimenovali od severovzhoda navzdol proti jugu kar Rio Primero, Rio Segundo, Rio Tercero in tako naprej. Rio Quarto je torej četrta reka, po sedmi številki pa je očitno zmanjkalo rek.

Od Arecifesa naprej se vleče prav taka enolična ravnina, kot smo jo videvali od Buenos Airesa proti zahodu. Med širnimi zelenimi površinami soje se pojavljajo male zaplate grmovja, marsikje pa se pokažejo krave, ki se prosto pasejo med drevjem.

Da se domačini radi fotografirajo, sem že dojel med prvimi postanki ob poti. Če se po naključju pred fotoaparatom znajde cela skupina, pa je posnetek neizogiben, saj je v skupini vedno nekdo, ki spodbudi k poziranju celo druščino.

Taki prizori torej niso redkost. Domačini, sploh mladi, veselo pozdravijo fotografa in niti ne sprašujejo, če bo mogoče sliko kje videti. To je pač nekakšna dobrodušna folklora, ki pušča o deželi in o ljudeh dober vtis.

Postanek na bencinski črpalki ni omogočil le prepotrebnega odtakanja odvečne vode, ampak je postal trenutek za ovekovečenje cene nafte. 1,3888 pesa x 60 tolarjev = 83 tolarjev za liter! Ni čudno, da smo se vozili skoraj zastonj čez celo Argentino!