Palmovi gozdovi v pampi

Palme so rastle smostojno in so ravnokar cvetele. Če si se podal le nekaj metrov iz prašne poti, si se lahko dotaknil ostrih listov nizkih rastlin, kjer pa so bile palme posejane bolj na gosto, so se dvigale več metrov visoko.

Čeprav smo videli konje v visoki travi, je sprva kazalo, da je ta kraj neobljuden. Na griču je bila sicer neka manjša zgradba, ki pa je bila bolj podobna opuščeni kapeli kot kakšni hiši. Ko je po cesti na konju prijahal domačin, je postalo jasno, da tako bogata krajina ne more biti brez življa.

Na srečo sem že tu preskusil, kako se obnaša polarizacijski filter na svetlobno močnem objektivu. Bil sem presenečen, da je kljub taki močni osvetlitvi pokrajine za posnetek iz roke takoj zmanjkalo svetlobe, zato sem uporabo polarizatorja enostavno odmislil in ga na tem potovanju sploh nisem uporabljal.

Od Achirasa naprej proti zahodu so se začele pojavljati visoke palme, ki so popolnoma spremenile videz pokrajine. Čeprav so se za ravnino še vedno dvigali peščeni hribi, je bila dolina videti kot kakšno mediteransko letovišče.

Palme naj bi bile vrste Tritinax, vendar smo to le ugibali. Pojavljale so se povsod proti hribovju na severu, proti jugu pa je gozdiče zamenjala razgibana pampa, kjer so se svobodno pasli konji.